Kot je znano, je bil osnutek resolucije sprejet z glasovi 116 držav, 54 glasov je bilo proti, 11 vzdržanih – in to skupaj z amandmajem, s katerim se je izrazila zaskrbljenost, da je »Ruska federacija skušala upravičiti svojo agresijo proti Ukrajini na podlagi domnevne odprave neonacizma« ter da »uporaba neonacizma za opravičevanje ozemeljske agresije resno spodkopava resnične poskuse boja proti neonacizmu«. Proti sprejemu osnutka resolucije je bila tudi Slovenija, v minulosti se je sicer v enakih primerih vzdržala.
Javno se na to temo oglašamo zato, ker smo dobili številne negativne odzive iz združenj Zveze borcev in članov ZZB na to glasovanje po »diktatu iz Bruslja in Washingtona« in je »pljunek na grobove padlih partizanov in umrlih v uničevalnih taboriščih«.
V ZZB (Zvezi združenj borcev) imamo jasna in javno znana stališča, zapisana tudi v spomenici ob 80. obletnici ustanovitve OF (2021), o pomenu ohranjanja in negovanja zgodovinskega kolektivnega spomina na vso gorje, ki sta ga povzročala Slovencem fašizem in nacizem po koncu 1. svetovne vojne in med 2. svetovno vojno. Brez NOB in zmagovite antifašistične in antinacistične koalicije ne bi bilo temeljev za samostojno državo Slovenijo. Opozarjamo na aktualne nevarnosti neofašizma in pomembnost aktivnega zoperstavljanja pojavnim oblikam zgodovinskega revizionizma. Vse preveč je tudi v našem okolju prisotno »pozabljanje« na antifašistične temelje naše države, na pomen zmage nad fašizmom in nacizmom v 2. svetovni vojni.
Ocenjujemo, da glasovanje proti takim dokumentom, kot je osnutek resolucije, pomeni tudi nesprejemljivo moralno in politično odrekanje pravice do lastne avtonomne politične drže, utemeljene v naših lastnih zgodovinskih izkušnjah, vrednotah in načelih, ki so nenazadnje vtkane tudi v temelje OZN, in podleganje pritiskom, oportunistični enotnosti ter vazalstvu geostrateških interesov drugih, velikih.
Ni sprejemljiv in opravičljiv razlog za nas in po našem prepričanju tudi ne za druge članice nekdanje antifašistične in antinacistične koalicije, za države, ki so na lastni koži občutile vso gorje nacizma in fašizma in okupacije med 2. svetovno vojno, da zavračamo osnutek resolucije zgolj zato, ker jo je predlagala Ruska federacija. Nikakor ne bi smeli mešati sicer vsega obsojanja vredno agresijo RF na Ukrajino in z njo opravičevati zavračanje osnutka resolucije. Vendar moramo razmejiti svoja nedvoumno jasna stališča od ohranjanja zgodovinskega spomina na naše sodelovanje v veliki zavezniški koaliciji med drugo svetovno vojno, katere del je bila tudi takratna SZ in njena Rdeča armada. Od ohranjanja spoštljivega spomina na takratno sodelovanje na slovenskih tleh in na padle pripadnike Rdeče armade smo sedaj priče hipokriziji, ko države, ki so bile del takratne velike koalicije, in tudi vrsta drugih zanikajo enega od zgodovinskih temeljev.
Zanikanje dejstev in opozoril o ponovni praksi fašistične kulture, fašistoidnih tendenc ter pojavov v mednarodnem okolju in posameznih državah je nenazadnje tudi v posmeh opozorilu generalnega sekretarja OZN, da »moramo okrepiti tudi boj proti ponovnemu obujanju neonacizma, belemu supremacizmu ter rasno in etično motiviranemu terorizmu« (Antonio Guterres, virtualno zasedanje sveta ZN za človekove pravice, februar 2021).
Ob vsem povzetem ne moremo v ZZB z ničemer opravičevati zdrsa naše zunanje politike, ki po našem prepričanju krni naš ugled in našo na antifašizmu temelječo državo. Sprašujemo se, ali je bilo glasovanje zdrs naše diplomacije in s čim je bila utemeljena ta nesprejemljiva odločitev za nasprotovanje osnutku resolucije v okviru OZN o »boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti«.
Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije
