Pisca uvodoma preseneča, kako se lahko v istem letu (2025) zgodi toliko jubilejev, ne zgolj cerkvenih. Letos obeležujemo stoletnice, kot so: razglasitev fašistične države in diktature v Italiji, ločitev Cerkve in države v Čilu, ponovna ustanovitev nacionalsocialistične delavske stranke (NSDAP), objava Hitlerjevega Mein Kampfa, zakon o tisku Kraljevine Jugoslavije (s strogimi kaznimi za klevetanje in žalitve javnih oseb), Eisensteinov film Križarka Potemkin (obsodba ruskega carskega režima), znameniti »opičji proces« proti učitelju iz Tennesseeja (ZDA) zaradi poučevanja Darwinove teorije, preklic prepovedi ženskam za dostop na vrh Fudžijame (cesar Hirohito), shod žensk v Ljubljani za izenačenje dednega prava in rojstva številnih osebnosti, kot so slovenski književniki Ciril Zlobec, Tone Svetina in Beno Zupančič, igralec Richard Burton (ki je med drugim igral Josipa Broza Tita), skladatelj Mikis Theodorakis (avtor glasbe za film Z), partizan in kipar Stojan Batič, ter borec za pravice temnopoltih v ZDA, Malcolm X.
Pisec G. B. razgledano ugotavlja: »Fašizem menda ni bil povsem poražen. Vsaj ne tisti na domačih tleh.« Očitno mu niso neznane prodomobranske (prokvizlinške) proslave v samostojni Sloveniji, ki so jubilejne ali ne, vedno ob prisotnosti visokih predstavnikov RKC. Gre za trdno kontinuiteto iz časa vojne, zvesto ohranjeno do danes.
Domobranci – plačani prostovoljci nemškega SS – so bili ustanovljeni kot pomožna nemška vojska, urili, oboroževali in vodili so jih nemški generali, družine domobrancev pa so prejemale podporo in imele prednost pri zaposlitvah. V Ljubljani je bil zanje celo predviden dom za ostarele in invalide (aprila 1945!), optimistično načrtovan za čase po vojni. Med domobranskimi dejanji je tudi aretacija pisatelja in razumnika Borisa Pahorja 21. januarja 1944 v Trstu, zaradi katere je pristal v nacističnih zaporih in taboriščih, kar je kasneje opisal v svojih spominih. To bi si zaslužilo posvetilo: »Po zaslugi domobrancev.« Pisec glose hudomušno omenja strahove levega pola pred kapami s cofi, butarami in faširanim mesom, ki naj bi po videzu ali imenu spominjali na nekaterim ljubi fašizem.
Ni pa šala, temveč dejstvo, da je leta 2017 madžarski parlament sprožil zaplet zaradi rdeče peterokrake zvezde na pivu nizozemskega pivovarja Heineken. Madžari so grozili s kaznimi do 6,5 milijona evrov ali dveh let zapora za prodajalce in pivce tega piva ter zadevo celo prijavili Bruslju.
Pisec glose G. B., nesrečne roke in teme, se spotakne tudi ob našega »duceja«. Ta je, kot je splošno znano, edina stalnica na slovenskem političnem prizorišču že več kot 30 let. Veliki vodja, ki že od osamosvojitve naprej neomajno kraljuje kot »proračunska« zvezda našega neba, površja in globin.
Če je kdo ob tem besedilu užaljen, naj ga šteje za gloso. Vso slavo tega članka pa prepuščam piscu G. B., brez katerega ta ne bi ugledal svetlobe dneva. »Naj bo svetloba,« je nekoč dejal starozavezni modrec.
Igor Mravlja, Ljubljana
