Na mirovnih pogajanjih 1919 v Saint-Germainu in s pogodbo, sklenjeno med Avstrijo in državami sil Antante, se je to udejanjilo in so ta ozemlja odvzeli Avstriji in dodelili Kraljevini Italiji. Dravska banovina v SHS in kasneje v Kraljevini Jugoslaviji je segala do Triglava, Postojne in Ilirske Bistrice. Do konca 2. svetovne vojne so bili del Kraljevine Italije.
Na Pariški mirovni konferenci po 2. svetovni vojni so sklenili novo mirovno pogodbo 10. februarja 1947, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947. Mirovno pogodbo so sklenile zmagovalke 2. svetovne vojne na eni strani in poraženke 2. svetovne vojne na drugi strani. Italija se je s podpisom pogodbe odpovedala, odstopila (angl. ceded) vzhodni del Primorske (brez Trsta z okolico in Gorice), večji del Istre, Zadar in jadranske otoke v korist Jugoslavije.
V četrtem poglavju, v 11. členu mirovne pogodbe se Italija zaveže, da bo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji odstopila (ceded) teritorij zahodnega dela Slovenije in obnovila meje. V Trstu in okolici je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A pod nadzorom zaveznikov in cono B pod nadzorom jugoslovanske vojske. Na mirovnih pogajanjih po 2. svetovni vojni je bila ponovno začrtana meja med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila kasneje dokončno potrjena z Osimskim sporazumom. Sloveniji sta bila po pogodbi dodeljena del Istre in del Primorske. Velik del Primorske, kjer še vedno živi veliko Slovencev, pa je ostal zunaj slovenskih meja.
Jordan Kodermac, Solkan
