Ja, nihče nas ni napadel, vsaj vojaško ne, drugače sicer da, a z drugimi specialnimi metodami doseganja istih ciljev. In mi smo vso to orožje, skoraj bratsko razdeljeno, nekaj »preprodano«, porabili zase. Namesto da bi se sporazumno reorganizirali, smo se stepli. Ta Dolančeva samozavest, temelječa na »bratstvu in enotnosti« in tudi na moči »druge največje vojske v Evropi«, je primerljivo tragikomična s samozavestjo večino današnjih evropskih političnih elit.
Kaj pa, če nas Rusi nočejo, niti se jim ne splača napasti? Ampak mi se oborožujemo. In Rusi tudi, kar se ni za čuditi. Saj smo jih hoteli strateško poraziti in še vedno bi jih radi. In to s sprovocirano proksi vojno v upanju, da bo Rusija kar sama od sebe propadla in še več: razpadla. Porazili smo pa sami sebe. Strateško. Generalka v Jugoslaviji za Rusijo, kar se je tudi govorilo v Nato krogih, je uspela, ruska premiera pa je propadla. Plačujemo drage vstopnice za zanič tragikomično igro. Premiero za premiero igre istega režiserja in scenarista, ki ni gledljiva in ki se nikoli ne konča. Z Rusijo nam je uspelo doseči tisto, kar smo doživeli v Jugoslaviji: razbita država, poceni razprodana, v divjem pol kriminalnem kapitalizmu in v finančnem fevdalizmu v šest in pol fevdov.
Rusi so želeli biti v EU, celo v Natu. Pa jih nismo hoteli. Bog ne daj, da bi bila Rusija enakopraven partner v EU, kaj šele v Natu. Ker potem si ne bi mogli izmisliti »ruske grožnje«. Zdaj jo imamo, ampak ne napadalne, ampak obrambne. In Evropo brez Rusije, s katero bi bila Evropa res mogočna. In tudi: »Mi smo v vojni.« (izjava tovarišice Fajon). Dejansko smo v vojni in se tako tudi obnašamo. In če si v vojni, menda ja ne pričakuješ, da Rusi napram nam niso?
Oboroževanje Evrope je zgrešena investicija in še nevarna alternativa zamujenih priložnosti sodelovanja in močne Evrope. Obetajo se nam notranji socialni in posledično politični nemiri in še večje razvojno zaostajanje. Razen tega so Rusi zopet dokazali, da so izredno odporni, in če kdo misli, da jih bomo z novim oboroževanjem porazili ali bili varnejši, naj se spomnijo Putinovih besed, da Rusi brez Rusije sveta ne potrebujejo. Še najmanj pa (zahodno) Evropo, ki ji niti ukrasti nimajo kaj. Saj zato so vojne, da se kaj vrednega in strateško pomembnega ukrade, če še kdo ne ve. In včasih tudi, da se tatvina prepreči še pravočasno. Čemur se reče preventivna vojna. Kar ukrajinska, glede na vse okoliščine, tudi je. In še ena vrste vojn je: osvobodilne. Te niso nič drugega, kot da se ukradeno vrne. Praviloma »teroristične« po zahodni kolonialni logiki.
Ja, pišem »mi«. Seveda to nismo mi. Niti ni nobena evropska država, še manj narodi. Niti ni EU, kaj šele Nato. Še ZDA ne. »Mi« so zahodni »strici iz ozadja« brez domovine, s kreiranim finančnim kapitalom. In ti, ki nas vsak dan prepričujejo, da smo ogroženi zaradi Rusov, so samo slabi in predobro, lahko tudi pod mizo, plačani igralci te za nas Evropejce nesrečne igre.
Jože Rotar, Dobriša vas
