Čeprav je že župan Jože Strgar (1990–1994) položil temeljni kamen za gradnjo Plečnikovega Mesarskega mostu, sta župan Zoran Janković, ki je nastopil mandat leta 2006, in prof. Janez Koželj v sodelovanju s takratno ministrico za kulturo – brez sodelovanja javnosti in civilne iniciative Tržnice ne damo – opustila in degradirala Plečnikov avtorski projekt pokritega Mesarskega mostu ter dopustila novogradnjo steklene brvi čez Ljubljanico, ki povezuje Petkovškovo nabrežje s tržnico. Nikjer nisem zasledil mnenja ZVKDS o Mesarski brvi, zgrajeni leta 2010, ki je predstavljala prvo etapo gradnje garaž. To je povzročilo poškodbe na Plečnikovih arkadah, na zgradbi Semenišča in na freskah semeniške knjižnice.
Mesarska steklena brv z novimi sanitarijami v kleti in pripravljenim vhodom v podzemne garaže, za katere do danes še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, se premika. Povečala se je dilatacijska fuga, strop je razpokal v predprostoru, ob dežju pa vanj pronica voda. Že sanirana razpoka v arkadah se je ponovno pojavila, vidno je tudi posedanje arkadnega stebra.
Potres leta 1895 je porušil licej – nekdanji frančiškanski samostan na Vodnikovem trgu –, a je prizanesel sosednji zgradbi Semenišča, kjer so se pojavile še nesanirane razpoke, ob gradnji Mesarske brvi pa še nove. Geologi opozarjajo, da skozi Vodnikov trg poteka geološka razpoka in da je trg na zelo občutljivem seizmičnem območju. Vodnikov trg je torej potresno ogrožen. Elaborat za sanacijo Semenišča je pripravljen, vendar nikjer nisem zasledil zahteve ZVKDS, da se zgradba sanira pred kakršnim koli nadaljnjim gradbenim posegom v soseščini.
Delovanje podtalnice z izpiranjem temeljev je presenetilo že leta 1994, komaj petdeset let po izgradnji Plečnikove tržnice (1940–1944). Arkadne stebre so takrat podkopali več metrov globoko, jih stabilizirali z metalno konstrukcijo in utrdili temelje. Od takrat je minilo trideset let, pojavile so se nove grozeče razpoke v tlaku pri arkadah in v bližnji okolici, razpoke pa so tudi ob Semenišču in na odprti tržnici, kar dokazuje izpiranje in delovanje talne vode. ZVKDS bi morala spremljati dogajanje, da bi se v prihodnje izognili poškodbam.
Štirietažna podzemna garažna zgradba bi kot jez preusmerila podzemne tokove izpod Grajskega griča in s tem ogrozila zgradbe z najvišjo državno zaščito. Ob stranici garažnega jeza pri Plečnikovih arkadah bo podzemni tok z izlivom v Ljubljanico prenehal, zemeljske plasti se bodo izsušile, skrčile in poškodovale arkade.
Podoben primer posledic gradnje garaž pod Kongresnim trgom je razviden pri Filharmoniji in sosednjih zgradbah, ki se posedajo. Razpoke na zgradbah, predvsem na portalih, kjer je premik do 2 cm viden že brez kakršnih koli meritev, dokazujejo, da zgradbe drsijo proti Ljubljanici. Razpoke na mavčnih plombah na zidovih pa kažejo na nestabilnost terena. Sanacija območja bo izjemno draga in bo presegala finančne zmožnosti investitorja gradnje podzemnih garaž. Kako je mogoče, da ZVKDS ne spremlja dogajanja na zgradbah ob Kongresnem trgu, kar bi bilo nujno še pred podajo soglasja za kakršen koli poseg oziroma gradnjo garaž pod tržnico, ki se sooča z enakimi težavami?
Ohranjenost srednjeveške dokumentacije Krekovega in Vodnikovega trga potrjujejo arheološka izkopavanja trdnjave barbakan, mestnega obzidja, Kloštrskih vrat in cerkve Marijinega vnebovzetja, ki so dediščina nacionalnega pomena in bi jo bilo treba ohraniti. Kljub temu ZVKDS ne zanima potek kanalizacije, ki bi uničil možnost predstavitve zadnje srednjeveške ostaline in situ. Podobno se je zgodilo pri trasi kanalizacije ob Slovenski cesti proti (in skozi?) emonskim severnim vratom. Vsa rimska mesta, tudi Emona, so imela pokopališča ob vpadnicah, kar je bilo znano tudi ZVKDS. Na trasi kanalizacije sva s kolegom Kerševanom predlagala podzemni muzej Emone. Z evropskimi sredstvi so nato zgradili projekt iEmona, ki je prejel celo mednarodno nagrado, a je žal propadel in je danes Chopinov podhod zgolj zatočišče kraljev ulice. Podhod se konča z doprsnim kipom Chopina, poljskega kulturnega velikana, pred javnimi stranišči, nato pa vodi skozi emonsko obzidje v tržnico Lidl. Gre za neznanje ali žaljivo malomarnost?
Mahrova hiša, delno zgrajena na nasutem obrambnem jarku in naslonjena na srednjeveško obzidje, nikoli ni posegala preko obzidja na frančiškanski vrt. V kulturnovarstvenih pogojih v času natečaja je ZVKDS zahtevala, da dogradnja Mahrove hiše ne sme presegati cvingerja – prostora med dvojnim srednjeveškim obzidjem, ki je potekalo od Kloštrskih vrat do Vodnega stolpa ob Ljubljanici. Kljub temu ZVKDS ni zanimalo, da zmagoviti projekt arhitektov Kombinat tega pogoja ni upošteval in je načrtoval dogradnjo, ki močno presega obzidje in sega na površino odprte tržnice.
Od leta 2009, ko sva se s kolegom Kerševanom trudila ohraniti srednjeveško arheološko dediščino, je ZVKDS podalo vrsto kulturnovarstvenih pogojev po direktivah MOL, ki so si vsebinsko nasprotovali – od delne zaščite do popolnega uničenja arheologije. ZVKDS očitno ni organizacija, ki bi odločala samostojno in v skladu s profesionalno etiko, kar je razvidno tudi iz njihovega mnenja o vplivu podzemnih garaž, uvozne rampe in dogradnje Mahrove hiše na Unescovo svetovno dediščino našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
