Pisal sem že o pokojninski reformi, o kateri se trenutno pogajajo socialni partnerji in bo predvidoma sprejeta kot zakon v prvi polletju letos. Menim, da je treba predstaviti tudi zgodovino nastajanja pokojninskega zakona, ki še vedno velja in ki se ga je minister Mesec lotil reformirati. Na reformo pokojninskega sistema pa pritiska tudi evropska komisija in s tem pogojuje tudi črpanje sredstev iz evropskih fondov.
Leta 2000 je bil sprejet zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki so ga kasneje poimenovali tudi Ropov zakon. V tem zakonu so bili uzakonjeni količniki, ki so povzročili nenehno padanje pokojnin, kar je bilo treba nekako zaustaviti. Tega se je lotila Pahorjeva vlada (minister za delo, družino in socialne zadeve je bil Ivan Svetlik).
Pahorjeva vlada (21. 11. 2008 do 10. 2. 2012) je s svojo ministrsko ekipo začela s pripravo pokojninske reforme, s katero je načrtovala, da bi vsi morali delati do 65. leta starosti, ne glede na to, kdaj bi vstopili v delovno razmerje, kar je bil tudi razlog za padec Pahorjeve pokojninske reforme na referendumu. To je bil povod, da je Pahorjeva vlada odstopila in je vodenje vlade prevzela SDS (vodil jo je Janez Janša v času od 10. 2. 2012 do 20. 3. 2013). Janševa vlada je poslala v parlamentarni postopek predlog zakona, ki je bil 4. 12. 2012 sprejet v parlamentu kot zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Zakon se ni bistveno razlikoval od propadlega Pahorjevega zakona, le da so vanj ponovno vrnili pogoj 40 let pokojninske dobe za polno starostno pokojnino. Za ta zakon so bili vsi na seji takratnega državnega zbora prisotni poslanci. Nihče od 76 prisotnih poslancev ni bil proti, niti se nihče ni vzdržal. To je dejstvo, ki ga vsak lahko preveri na spletnih straneh DZ. Kje so bili takrat zagovorniki upokojenskih pravic, kot je na primer Alenka Bratušek ali pa poslanci DeSUS? V sejni sobi državnega zbora in bili so »za«. Za zakon so glasovali vsi prisotni poslanci takratnih poslanskih skupin, tudi poslanska skupina italijanske in madžarske narodnosti. Nekateri od takratnih poslancev, ki so glasovali za zakon ZPIZ-2, so danes ministri ali pa državni sekretarji v vladi Roberta Goloba.
Janševa vlada je predlagala enak odmerni odstotek za ženske in moške, pa je bil ta predlog zavrnjen s strani socialnih partnerjev, kar je zadevo še bolj zapletlo. Pri analizi tega odgovora sem ugotovil: država kot partner v socialnem dialogu gotovo ni bila proti lastnemu predlogu, niti delodajalci niso bili proti, saj jim ni šlo nič iz žepa ali v žep. Proti so bili sindikati kot tretji partner v socialnem dialogu. In zaradi sindikatov se prikrajšani upokojenci borimo že leta, da bi se nam popravile storjene krivice. V teh bojih pa nisem zasledil nobenega od tistih, ki zlivajo svoj gnoj na vse zapisano, povezano s pokojninami in brez kakršnih koli argumentov krivijo vse vprek.
Nihče med nami ne more spremeniti preteklosti. Pokojninska reforma se dogaja zdaj, pred našimi očmi in bo vplivala tudi na pokojnine nas, ki smo že upokojeni. Jaz sem že pred dobrega pol leta opravil analizo predlagane pokojninske reforme, ki jo je vlada potrdila v maju 2024, ter sem svoje predloge in pripombe poslal socialnim partnerjem (različnim sindikatom), da bi jih lahko uporabili kot podlago za pogajanja s socialnimi partnerji, ki pravkar potekajo in se bodo predvidoma zaključili v naslednjih mesecih.
Res je, da se je nam upokojencem zgodila krivica z veljavnim pokojninskim zakonom in za odpravo le-te se, za razliko od poslancev, borim že več kot pet let. V preteklem obdobju sem pisal tudi predsednici državnega zbora in jo zaprosil, da me sprejme na pogovor, kjer bi ji bolj podrobno predstavil problematiko okoli 70 tisoč upokojencev, ki smo bili s tem zakonom trajno prikrajšani, čeprav smo enako vplačevali v pokojninsko blagajno kot vsi, ki so bili upokojeni pred 31. 12. 2012 in po 31. 12. 2022. Žal predsednica državnega zbora ni našla časa, da bi me sprejela na pogovor, čeprav je ravno zakonodajna veja oblasti tista, ki bi lahko, v sodelovanju z izvršno vejo oblasti, odpravila storjeno krivico, ki je, mimogrede, tudi v nasprotju z evropsko direktivo št. 79/78 z dne 19. 12. 1978. To direktivo je država Slovenija sprejela v slovenski pravni red poleti leta 2006, torej približno 6 let in pol pred sprejemom pokojninskega zakona, ki je v nasprotju z navedeno direktivo.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
