Za tega metuljčka se že dvajset let in več išče rešitev. V tem kontekstu je bil omenjen tudi bog, da bi uredili habitat za tega metuljčka nekje blizu, ampak predvsem pa drugje. Za kaj gre? Gre za neverjetne prometne zastoje pred Škofljico vsako jutro delavnika med 6. in 9. uro in podobno tudi v popoldanskem času. Do Ljubljane potrebuješ takrat eno uro ali več. Seveda so tudi podatki, da se je promet v zadnjih letih zmanjšal in da je nekaj potnikov tudi na železnici. Vendar okoli železniške postaje Škofljica ni urejenih parkirišč, do njih pa se moraš pripeljati. Iznajdljivi vozniki poiščejo bližnjico in v jutranjem času in pri Pijavi Gorici zavijejo proti Želimljam in nato nadaljujejo preko Iga na južno obvoznico ali pa v Ljubljano. Z razvojem industrije v Ribnici in Kočevju in drugod pa se je močno povečalo tudi število tovornjakov. Obvoznica ni samo problem občine Škofljice, ampak je širši problem dolenjskih občin.
10. februarja 2011 – od takrat je minilo že štirinajst (14) let – je bil objavljen v Delu zapis z obetavnim naslovom: Sprejeta trasa obvoznice Škofljica po Barju. Če povzamem – dvanajst županov razvojne osi 3a Škofljica-Petrina (Ig, Škofljica, Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok, Ribnica, Kočevje, Kostel, Osilnica in Bloke) se je sestalo z ministrom za okolje in z ministrom za promet. Ministra in župani so pritrdili umeščanju obvoznice mimo Škofljice po edini sprejemljivi trasi, to je Barje. Država naj bi najpozneje do septembra 2012 pripravila državni prostorski načrt (DPN) za traso obvoznice po Barju. Verjetno je vse to bilo s figo v žepu. Ne bom tu omenjal že spet barjanskega okarčka in nemara tudi strašničinega mravljiščarja in s tem povezano Naturo 2000. Z našim odnosom do okolja in podnebnih sprememb tudi močvirnatega barja čez nekaj let ne bo več. V pojasnilo pa tudi tole: barjanski okarček živi v Sloveniji še na osmih drugih lokacijah in vrsta bojda niti ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v varstveno kategorijo. Če je na tem območju že zgrajena industrijska cona pri Škofljici in sedaj se gradi pri Igu, zakaj se tudi ne zgradi obvoznica mimo Škofljice in Lavrice do južnega dela avtoceste. Metuljčka to ne bo prizadelo, preselil se bo malce na zahod. Če samo preletite splet, ugotovite, da se je barjanski okarček ponovno pojavil na pogorišču po požaru na Cerju leta 2019, sicer v manjšem številu. Bojda je njegov prelet lahko približno 50 m ali pa tudi več. V Dnevniku 5. februarja 2020 se je pojavilo tudi preigravanje s štiripasovnico v vrednosti 33 mio evrov do 2025 z naslovom »Na Škofljici še ne bo štiripasovnice«. Hkrati se omenja podatek, da se je promet skozi Škofljico zmanjšal za 5 %, to pot prevozi le 17.152 vozil dnevno.
Zadnja varianta je gradnja drugega železniškega tira Ivančna Gorica–Ljubljana. Na predlaganih mapah bi vrli planerji brez bistvenih težav lahko uvrstili obvoznico levo od železnice (v smeri proti Ljubljani) in se s tem izognili gradnji podvoza za glavno cesto G106 pred postajo Škofljica. Vsi imamo izkušnje, da se v podvozih ob večjem deževju nabira voda. Z načrtovanjem obvoznice na Barju bi lahko tudi zamejili nadaljnjo gradnjo objektov na Barju levo od te povezovalne ceste (v smeri proti Ljubljani) proti zahodu in s tem ohranili barjanskega okarčka in samo Barje. Upam, da bo tudi ministrica Alenka Bratušek tole prebrala.
dr. Ivan Leban, emer. prof., Smrjene
