Povedala je, da je tržnica zelo živahna, da je obiskala stojnice z domačimi pridelki, kjer zelenjavo in sadje prodajajo proizvajalci,ki konkurirajo s trgovci preprodajalci. Na tržnici je pestra izbira, zelo barvita, zanimive so gobe, ki jih obožuje. Kupci natanko vedo, kaj iščejo. Tržnica ji z lokalno proizvodnjo pokaže utrip države. Ljubljanska tržnica je na seznamu destinacij, ne samo evropskih turističnih agencij. Tržnica občanom pomeni veliko več kot prostor, kjer kupujejo hrano. Je zadnji kraj v Stari Ljubljani, kjer se srečujejo, pokramljajo, popijejo skodelico kave in opazujejo skupine turistov iz vseh koncev sveta.
Žal letos na tržnici ni več opaziti zadnjega prodajalca iz Trnovega, Andreja Peršina, s tradicionalno cizo, obloženo z zelenjavo in cvetjem, lokalnih pridelkov, ki so stoletja hranili Ljubljančane. Blaž Peršin, direktor Mestnega muzeja s koreninami trnovskih solatarjev, je sorodnik Andreja Peršina, zadnjega trnovskega solatarja, ki je sadike in zelenjavo na tržnico od leta 1995 dostavljal s cizo, ročnim vozičkom na dveh kolesih, po tradiciji vse od leta 1882. Takrat je zemljišče in kmetijo v Trnovem kupil Jakob Peršin. Pridelava poljščin in prodaja na tržnici je bila glavni vir dohodkov. »Iz polja na tržnico«, prodaja pridelkov okoliških kmetij, je preživelo stoletja in je redkost tudi v evropskem merilu, je »čudež«, ki so ga dokumentirale tuje filmske družbe (Arte in drugi).
Marca 2010 sva s kolegom Petrom Kerševanom opozorila Mestno občino Ljubljana (MOL) na izumiranje trnovskih solataric, MOL je odobrila najin predlog o postavitvi spomenika solatarici s cizo na poti na tržnico ob izlivu Gradaščice. Od takrat je MOL realizirala spomenike tujim osebnostim, ki niso povezani z našo Ljubljano, na spomenik solataricam je pozabila. Blažu Peršinu, direktorju Mestnega muzeja vse od leta 2009, je bil v ponedeljek dodeljen še en petletni mandat. Upam, da se bo zavzel za izvedbo spomenika solataricam, saj je predlagani spomenik tudi del njegove osebne zgodovine.
Nad tržnico visi grozljiv oblak uničenja stoletne tradicije z gradnjo garaž pod tržnico in dogradnjo Mahrove hiše. Pravijo, da je h koraku bližje realizaciji garaž pod tržnico pripomogel Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) z izjavo, da projekta ne bosta vplivala na Plečnikovo tržnico, zaščiteno ne samo s slovensko zakonodajo, temveč tudi in predvsem z uvrstitvijo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. ZVKDS je pozabil, da je gradnja steklenega Mesarskega mostu leta 2010 (nadomestilo Plečnikovemu projektu, za katerega je mojster izdelal detajlne načrte in celo model) poškodovala Plečnikove arkade in freske v Semenišču. ZVKDS je pozabil na izkušnje delovanja podzemnih tokov kot posledico gradnje podzemne garaže pod Kongresnim trgom, na poškodbe Uršulinske cerkve, samostana in obodnih zgradb. S »sanacijo« Uršulinske cerkve z lepljenjem pohodnih keramičnih ploščic in razpok na kupoli se vplivi podzemnih voda ne bodo ustavili. Nihče ne razmišlja o propadu lesenih dvajsetmeterskih pilotov, zabitih v dno emonskega obrambnega jarka, zaradi sprememb toka podzemnih voda in njihovi zamenjavi pod Uršulinsko cerkvijo. Dostop težke mehanizacije na zunanji strani cerkve ni mogoč zaradi obodnih zgradb. Kdo bo potrebno sanacijo financiral? Ali bodo Uršulinsko cerkev kar podrli?
V projektu garaže pod tržnico so ZVKDS in projektanti MOL pozabili na po oceni strokovnjakov potrebno izvedbo dvajsetmeterskih pilotov skozi blato, ki ga je skozi geološko zgodovino nanosila Ljubljanica. Pozabili so na velik pritisk podzemnih voda na zagatne stene ob Plečnikovih arkadah, ki jih bodo ogrožale.
Res, z današnjo tehnologijo je možno realizirati prav vse, a za nepredvidljive težavne posege je treba plačati. O ceni garaže pod tržnico ne vemo nič. Brez dvoma bo to najdražja garaža v Ljubljani, ki večkrat presega alternativne stroške izvedbe v garažni hiši v grajskem hribu.
In kaj je z Aarhuško konvencijo, ki zahteva sodelovanje javnosti, saj je projekt tržnic z garažami in prizidkom Mahrove hiše diktat MOL, ki mu večina občanov nasprotuje? In kaj bo guvernerka Evropske centralne banke Christine Lagarde dejala ob šestem obisku ljubljanske centralne tržnice?
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
