Ko je profesor govoril o ukrepih, ki se sprejemajo premalo domišljeno, brez zavedanja, kakšne posledice, predvsem posredne, bodo imeli na neko gospodarstvo, je uporabil izraz »kot rogovi v vreči«. Vsak ukrep ima neke učinke, ki niso povezani z drugimi učinki, včasih učinki enega izničijo učinke drugega, končni rezultat pa zato ne doprinese h koristi gospodarstva oziroma družbe. Vsak ukrep, ki ga vlada sprejme, ima posledice na družbo in deluje različno na posamezne skupine: medtem ko je za ene dober, je za druge slab. Ker če se nekomu nekaj da ali se ga oprosti dajatev, če se nekomu vzame, za nekoga zmanjka.

Vlada, ki nima jasnega cilja in jasne strategije, predvidenih ukrepov, ki vodijo k nekemu cilju, bo vedno predmet izsiljevanja posameznih interesnih skupin. Izgubila bo avtoriteto, vsak bo od nje hotel nekaj dobiti zase, ker sama ne ve, kaj in zakaj nekaj dela. In obratno, če bo vlada vedela, s kakšnimi ukrepi želi priti do cilja, ki je (dolgoročno) dober za celotno družbo, se posamezne prizadete skupine ne bodo izpostavljale z zaviranjem razvoja celotne družbe.

Vrnimo se spet k rogovju v vreči. Premier se zaveda pomena inovacij, raziskav pri povečanju produktivnosti in razvoju celotnega gospodarstva. Zato je menda vlada namenila dodatna sredstva za razvoj znanosti, inovacij. Po drugi strani pa slišimo, da javnemu šolstvu, tako kot javnemu zdravstvu, grozi razpad, nato pa privatizacija. Vemo, da tam, kjer pride do privatizacije, nivo oziroma kvaliteta storitev (v javnem in zasebnem sektorju) sčasoma pade. Ker pri zasebnem sektorju je edini kriterij cena – koliko kaj stane, koliko se da privarčevati, ne pa kvaliteta. Kako lahko pričakujemo dobre znanstvenike, raziskovalce in dobre rezultate vladnih sredstev za znanost in raziskave, če se pot, ki vodi do tega, začne pri dobrih javnih šolah, ki sedaj prihajajo v težave? Če se vlada zaveda, da je edino bogastvo naše države v ljudeh in njihovem znanju, inovacijah (saj nimamo naravnih bogastev, surovin, tako kot nekatere druge družbe), potem naj sprejme ukrepe tudi na začetku poti, ki vodijo do želenega cilja, in podpre javno šolstvo, učiteljem pa prizna pomen, ki ga imajo pri ustvarjanju boljše prihodnosti družbe.

Majda Koren, Ljubljana

Priporočamo