Iz vse Evrope kar naprej prihajajo zaskrbljujoča poročila: od neupravičenega vmešavanja, ki spodkopava neodvisnost kulturnih ustanov, preko uporabe tako imenovanih zakonov o varovanju javne morale, vse do cenzure ali ustrahovanja umetnikov ter celo njihove samocenzure. Odločno je treba obsoditi te odklone, ki jasno kličejo k ukrepanju.
Zato bo Evropska komisija začela redno objavljati poročila o stanju kulture v EU. Ta poročila bodo odpirala pogled v evropsko kulturno krajino in prinašala oceno razvoja sistemskega okolja za kulturo in ustvarjanje, vključno s poudarkom na umetniški svobodi. Vzpostavili bomo tudi strukturirani dialog EU z deležniki iz sveta kulture in ustvarjanja, da bi razpravljali o poročilu o stanju kulture in napredku pri uresničevanju ključnih usmeritev kulturnega kompasa. Da bi poročilo o stanju kulture lahko temeljilo na dejstvih, bomo vzpostavili EU vozlišče podatkov o kulturi, s katerim bomo zbirali in analizirali podatke o kulturi, spremljali trende in združevali najboljše prakse. Ker vemo: kar se lahko meri, se lahko izboljša.
Robert Schuman, eden od ustanoviteljev Evropske unije, je že pred desetletji v svojem življenjskem delu Pour l'Europe (Za Evropo) zapisal: »Še preden Evropa postane vojaško zavezništvo ali gospodarska celota, mora biti kulturna skupnost v najžlahtnejšem pomenu izraza.« Če se vrnemo v leto 2025, t. j. 75 let po Schumanovi deklaraciji, sem trdno prepričan, da je napočil čas, da Schumanovo vizijo spravimo v dejanja in kulturo postavimo v središče oblikovanja politik EU.
Kulturni kompas za Evropo uresničuje Schumanovo vizijo in temelji na jasni viziji: »Evropa za kulturo in kultura za Evropo.« Kompas je usmerjen v štiri ključne smeri in veže kulturo na prihodnost Evrope. Prva ključna smer se osredotoča na evropske vrednote in kulturne pravice, da bi kultura ustvarjala in navdihovala brez meja. Druga smer se sestoji iz opolnomočenja oseb, ki se ukvarjajo z umetnostjo in kulturo, ter podpore ljudem, da bi kultura v Evropi delovala za svoje umetnike. Tretja smer gradi na kulturi in kulturni dediščini, da bi postali konkurenčnejši, odpornejši in bolj povezani, s čimer bi svojim sektorjem omogočili, da uresničijo svoje zmogljivosti kot gonilna sila inovacij. Četrta smer kaže pot naprej pri spodbujanju mednarodnih kulturnih stikov in partnerstev, saj kultura povezuje države, celine in ljudi.
Kulturni kompas je kazalec tega, kar ohranja človeški obraz Evrope. Od igralcev do arhitektov, od glasbenikov do muzejskih kustosov, od knjižničarjev do založnikov, kulturo ustvarjajo ljudje. Brez njih ni ne umetnosti ne kulture. So hrbtenica evropskih kulturnih sektorjev in ustvarjajo približno 199 milijard evrov dodane vrednosti za naša evropska gospodarstva. V ta sektor prispeva skoraj 8 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 4 % celotne delovne sile v EU. Za primerjavo je to skoraj toliko, kolikor je zaposlenih s polnim delovnim časom v kmetijskem sektorju.
Vendar se kulturni sektor spoprijema s preizkušnjami, saj skoraj polovica kulturnih delavcev in delavk poroča o slabih razmerah za delo. Poleg tega je več kot dve tretjini vseh, ki delajo v umetnosti in kulturi ter so bili nedavno anketirani, izjavilo, da morajo delati več kot eno delo, da bi lahko shajali. To se mora spremeniti.
Zato v kulturnem kompasu predlagam tudi Listino EU o umetnikih, s katero bi začrtali temeljna načela, smernice in zaveze za pravične delovne razmere v teh sektorjih ter boljše izpolnjevanje zakonskih zahtev in večjo odgovornost, zlasti pri prejemnikih EU sredstev za kulturo. Kultura mora omogočiti plačilo položnic, zgolj aplavz ga ne. Tisti, ki prispevajo h kulturnemu bogastvu Evrope, si zaslužijo dostojanstvo.
Umetniki in umetnice ter kulturni delavci in delavke po vsej Evropi so tisti, ki ustvarjajo občutek skupne evropske pripadnosti in identitete: kar devet od desetih evropskih državljank in državljanov pravi, da sta kultura in kulturna dediščina ključnega pomena za močnejšo evropsko zavest. Zato ni dvoma: ko zmaga kultura, zmaga Evropa.
Glenn Micallef je evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport
