Zato mislim, da bi bil imenovani Mahnič brez problema posvečen, ko bo njegova stranka prišla na oblast, za novega Predsednika novo aneksirane države »Slowenie« v svetovnega regulatorja – ZDA. S tem bo postal tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil »Slowenie«, seveda s činom najmanj brigadir-domobran, z vnaprej dovoljenim prekoračenim silobranom.
Po Mahničevo imamo primanjkljaj z orožjem v privatnih domovih, nekateri živijo in dihajo kot vzhičeni člani Nata, ubogajo vse, kar nam diktira Evropska unija, zato bi bilo prav, da podpremo idejo poslanca-lovca Mahniča, da se oborožimo v čim večjem številu s kratkocevnim in dolgocevnim orožjem, tudi kak bombomet bi prav prišel, vsaj v vasi, krajevni skupnosti ali morda občini.
»Lovski blagor« je verjetno vodilo za poslanca Mahniča pri njegovih idejah obvladovanja vseh, ki niso blizu njegovi kliki, in bi verjetno poleg sebe privoščil tudi vsem somišljenikom, ki bi se kot ponosni lastniki ubijalskega orožja počutili zelo zadovoljni in doživljali orgazme pri uveljavljanju »svoje« pravice za samoobrambo, vselej, ko bi se njim to zahotelo in bi mislili, da jim je to dano od vsemogočnega, ne glede na veljavne predpise in zakonodajo.
Kako pa bi se počutil poslanec Mahnič, če bi svojo idejo z lovsko puško udejanjil na primer pri »čustveno prizadetem« sovaščanu, ki bi namesto na streho parlamenta zašel na njegovo dvorišče, na njegovo okno, ga odprl in vdrl v njegovo stanovanje?
Seveda bi pričakoval od vseh zavednih Slovencev in širše, da bi imeli polno razumevanje za nesporazum, majhno napako in sploh nepomembno zadevo, saj se je slučajno zgodila domoljubu, ki se nahaja v obstoječem sistemu v ukradeni Sloveniji, ki ga ne razume v njegovih genialnih zamislih.
Še dobro, da je začasno nehal delovati blodnjak (običajno prazen) po imenu Slovenski parlament, da bomo imeli nekaj časa mir pred nebulozami, ki nam jih servirajo nekateri bistroumni poslanci.
Janez Laibacher, Radlje ob Dravi
