Ko preberemo, da nepokretno gospo na nujni stomatološki kirurški poseg naročijo leta 2029, gospoda pa na ponovni pregled prostate celo leta 2033, je jasno, da ne govorimo več o sistemskih napakah, temveč o sistemskem razpadu. To niso več statistični osamelci, ampak srhljiva nova realnost.
Kaj na to pravi politika? Ministrstvo za zdravje nam v odgovor pošlje strani in strani birokratskega jezika, polnega strategij, analiz, uredb in akcijskih načrtov. Govorijo o »novih modelih«, »inovativnih pristopih« in »institucionalnih zmogljivostih«. Vse to zveni lepo na papirju, v sejnih sobah in na tiskovnih konferencah. A za človeka, ki trpi v bolečinah, je takšno sporočilo le žaljiva potrditev, da ga nihče zares ne sliši.
Morda bi bilo bolj pošteno, da bi ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel za trenutek odstranila svoj nasmešek, stopila pred kamere in rekla bobu bob. Da bi priznala tisto, kar pacienti že vedo: »Da, zadeve so nam popolnoma ušle izpod nadzora. Sistem je na kolenih in nimamo takojšnje rešitve.« Takšna iskrenost bi bila boleča, a bi bila vsaj poštena. Namesto tega pa poslušamo besede o dolgoročnih vizijah, medtem ko ljudje danes ne morejo priti do zdravnika. x Nedeljski dnevnik
