Nemčija je bogata država. Se je en del Nemcev, dobro stoječih, uprl nekdanji delovno ambiciozni Nemčiji z iskanjem lepega, udobnega, bolj družinsko-emotivnega in zelenega življenja? Z urarsko natančnostjo se odmerja uravnoteženost med »delom in življenjem«, tudi pravico do odklopa so v mnogočem pripeljali do absurda. Kult dela, na svidenje, živi se samo enkrat.
Nemci so pod vodstvom semaforske koalicije (socialnih demokratov, zelenih in liberalcev) postali delovno manj ambiciozni, se zazrli vase in svoje ter vrednote zdravja, harmonije, hedonizma, esgja, prejšnja dolgoletna konservativna kanclerka Angela Merkel je temu postavila temelje. In tako preprost človek, ki je ali usmerjen zelo v levo in ne mara premožnih ali pa ga je strah imigrantov in terorizma in mu gre v nos prebujensko zeleni »dolce vita«, voli drugače. In gre ravno tako kot prej opisani prvi del Nemčije – na bolniško. V Nemčiji je bilo nekoč »vse« jasno, zdaj pa je »vse« zelo zapleteno.
