Že to, kar je dosegel do zdaj, ga uvršča med najboljše, četudi bi že jutri nehal igrati. Resda mora osvojiti še kak prstan NBA, da bi mu tudi Američani in obupno slabi sodniki priznali večjo veljavo kot zdaj, a po priljubljenosti v svetu že zdaj presega druge košarkarje. Sploh se ne zavedamo, kakšna globalna megazvezda je.
Vedno pa sem imel pomisleke o vodenju reprezentance. Nisem kritizer, povem pa tisto, kar mislim, saj sem že toliko časa v košarki in jo poznam. Če bo odvisno le od Luke, bo prišel igrat za Slovenijo. Doslej se je vedno odzval vabilu in razumem, da selektor in zveza ob tem sprejemata tudi kompromise glede njegovih priprav. A neka meja pri tem mora biti, bojim pa se, da sedanji selektor, ki je verjetno čisto v redu človek, nima prave avtoritete. Že po tistem porazu proti Poljski, ko smo zaradi nepripravljenosti in nemotiviranosti izpustili priložnost za še eno zlato, bi Sekulić moral prevzeti odgovornost in ponuditi odstop, četudi ga potem ne bi sprejeli. Najbolj mu zamerim, da ni dal prave priložnosti za razvoj niti enemu mlademu igralcu, ki bi lahko s treningi in igranjem ob Luki hitro napredoval. Na pripravah se ne dela dovolj resno. Luka je tak talent, da lahko doseže 40 pik, tudi če teden dni ne trenira in dve noči ne spi. A on je genij, drugi pa ne, zato je treba najti razmerje med tem, kar potrebuje Luka in kar potrebujejo drugi, ki potrebujejo več treninga. Morda bi nov selektor znal najti boljši kompromis. x Nedeljski dnevnik