Vprašuje, kako to, da relevantne politične sile v ključnem trenutku ne prepoznajo, kaj je na kocki. Podobno kot več drugih piscev opozarja, da so, kakor je pri tovrstnih primopredajah v navadi, »poslovni« krogi dali zadnji zagon za prestop točke preloma in propad koalicije brez skrajne desnice. Pritiski gospodarstva so bili močni, ljudsko stranko so njeni poslovni voditelji pitali z razlagami, da s socialdemokrati ni mogoče politično sodelovati. Kolaboracija s skrajno desnico si ni nikoli obnesla, ne v prejšnjem stoletju ne v dobi »čudežnega dečka« Kurza.

Paradoks zgodovine je, da prihaja Kickl v letu, ko mineva 80 let od konca nacistične vladavine. Leta 1999, ko je Wolfgang Schüssel ponudil svobodnjakom koalicijo pod pogojem, da Haiderja ne bo v vladi, je sporazum sprožil proteste in bojkot v Evropi. Toda evropski kontekst se je spremenil. Italiji vlada Giorgia Meloni, ki tako kot češki premier Petr Fiala pripada strankarski družini, uvrščeni desno od evropske ljudske stranke, nizozemsko vlado podpira Geert Wilders; Nemčija in Francija sta destabilizirani, v obeh raste skrajna desnica, ki ji dajeta zagon Donald Trump in Elon Musk. Živimo zeitgeist, ki želi odpraviti liberalno demokracijo, in to ne samo v Avstriji, ampak v povezavi z AfD, Viktorjem Orbánom, Marine Le Pen in mnogimi drugimi po vsej Evropi. Sobotna priloga Dela