Ob tem, ko so nekaterim polna usta demokracije, s svojimi dejanji kažejo, da je to le krinka, saj ne kažejo nobenih sposobnosti za odprte pogovore v družbi, iskanje rešitev, ki so dobre za celotno družbo, transparentno financiranje strank in podobno. In tako osebo, ki ponoči, skrito pred očmi družbi, razbije spomenik, ki ga je družba postavila (v prtljažniku pa skrivajo dve hrvaški registrski tablici), imenujejo za »pogumnega državljana«. Ta državljan bi lahko napisal javno pismo, sprožil razpravo, referendum o tem, kaj si državljani želijo. Ker pa izid ne bi bil po njihovi volji, je treba na prikriti način uporabit silo oziroma »pogum«, kar je značilno za totalitarni um. Tako kot režim, v katerem bo, kot pravi avtorica pisma, discipliniran, prestrašen in razdeljen narod sledil junaškemu vladarju v zameno za iluzije o varnosti in »čiščenju« države.
Že zdavnaj je ugotovljeno, da se nekateri svojega problema ne znajo rešiti drugače kot tako, da ga projicirajo na druge.
Majda Koren, Ljubljana