Tema letošnjega mednarodnega dneva boja proti homofobiji, transfobiji, bifobiji in interfobiji je »Nihče ne sme biti prezrt: enakost, svoboda in pravica za vse«. Ta pristop je skladen z načinom, na katerega je Evropska komisija v sedanjem mandatu v okviru Unije enakosti obravnavala enakost za vse. V ta namen smo sprejeli pet strategij za enakost, ki zajemajo enakost spolov, boj proti rasizmu, vključevanje Romov, pravice invalidov in enakost LGBTIQ oseb, ter okrepili prizadevanja za vključevanje enakosti za vse.
Tokratni mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji, bifobiji in interfobiji je torej vabilo, da upoštevamo različne osebne značilnosti ter razmislimo o naših stereotipih in predpostavkah, pa tudi naših individualnih in kolektivnih dejanjih, saj lahko omejujejo vključevanje, udeležbo in pravice LGBTIQ oseb.
Evropska komisija je leta 2020 sprejela prvo strategijo za enakost LGBTIQ oseb, da bi posebej obravnavala neenakosti in izzive, s katerimi se soočajo LGBTIQ osebe. To je pomenilo novo fazo v prizadevanjih EU za odpravo diskriminacije LGBTIQ oseb, kar je skupni cilj, ki je povezal države članice in deležnike na vseh ravneh.
Ustvariti želimo Evropsko unijo, v kateri se raznolikost spodbuja in varuje ter so v njej vsi ljudje lahko to, kar so, in ljubijo, kogar želijo, ne da bi tvegali diskriminacijo, izključenost, sovraštvo ali nasilje. V zvezi s temi prizadevanji bo EU podpirala države članice, zlasti pri nacionalnih ukrepih, ki dopolnjujejo evropske pobude.
Ugotovitve tretje vseevropske raziskave o LGBTIQ osebah, ki jih je pravkar objavila Agencija EU za temeljne pravice, kažejo, da je 52 % LGBTIQ oseb v svojem socialnem okolju bolj odprtih glede svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih znakov. To je 6 % več v primerjavi z rezultati iz leta 2019. Po drugi strani pa jih je 55 % poročalo, da so bili žrtve nadlegovanja iz sovraštva, kar je 18 % več kot v prejšnji raziskavi.
Zdi se, da te ugotovitve potrjujejo, kar smo že vedeli, in sicer, da se je s pandemijo covida-19 povečalo tveganje fizične in čustvene zlorabe LGBTIQ oseb, saj so številne obdobje omejitev gibanja morale preživeti z nesprejemajočimi ali sovražnimi posamezniki. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je zdravstvena kriza prinesla tudi porast sovražnega govora proti LGBTIQ osebam, saj so nekateri politični in verski voditelji za širjenje virusa krivili LGBTIQ skupnost.
Rezultati posvetovanja z deležniki, ki ga je opravila Komisija v zvezi s poročilom o strategiji za enakost LGBTIQ oseb, potrjujejo te ugotovitve, saj je bilo poročano, da krepitev diskurzov, uperjenih proti enakosti spolov in LGBTIQ osebam, še poslabšuje sedanji porast sovraštva in nasilja zoper LGBTIQ osebe. Poleg tega so deležniki zaznali, tudi v državah, v katerih je družbena sprejemljivost večja, da so nekatere politične sile okrepile svoja prizadevanja za omejevanje pravic LGBTIQ oseb ter tako spodbujale nasilje in sovraštvo zoper LGBTIQ osebe zaradi politične koristi.
V takem okolju sem še posebej hvaležna vse večjemu številu držav članic, ki krepijo svojo zavezanost enakosti LGBTIQ oseb v skladu s strategijo za enakost LGBTIQ oseb. Dejansko so države članice tudi na evropski ravni prevzele dejavno vlogo z organizacijo dogodkov na visoki ravni ter pozivi Evropski komisiji in drugim mednarodnim institucijam, naj sistematično obravnavajo diskriminacijo, sovraštvo in nasilje zoper LGBTIQ osebe.
Ta mesec sem pozdravila sploh prvo sejo sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, namenjeno področju enakosti, ki jo je organiziralo belgijsko predsedstvo. Upam, da bodo prihodnja predsedstva EU sledila temu vzoru.
Ta teden se bom udeležila foruma v Haagu ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji, bifobiji in interfobiji (IDAHOT) in konference belgijskega predsedstva EU o enakosti LGBTIQ oseb. Taka visoka raven angažiranosti pri vprašanjih LGBTIQ je brez primere in dober znak za prihodnost. Spodbudno je, da se države EU ne le borijo proti primerom diskriminacije, temveč prevzemajo dejavno vlogo pri spodbujanju enakosti za vse v svoji državi in širše.
Veselim se tudi, da se bom udeležila konference o človekovih pravicah v sklopu letošnjega dogodka EuroPride, ki bo junija v Solunu, saj ima velik pomen za to regijo.
V svojem mandatu sem se udeležila vseh dogodkov EuroPride in WorldPride, ki so bili organizirani. To sem storila prav z namenom, da bi posredovala sporočilo, tako da nihče ne bi bil prezrt. Da bi se to uresničilo, se moramo zavedati človeške raznolikosti na splošno in kako se prepleta s tem, da je nekdo LGBTIQ oseba.
Na ta dan ponavljam poziv Evropskega parlamenta, naj EU postane svobodno območje za LGBTIQ osebe. Le z zagotavljanjem, da so družbe sprejemajoče in vključujoče, lahko končno izkusimo enakost kot stanje bivanja brez strahu, diskriminacije ali nasilja.
Helena Dalli je evropska komisarka za enakost
