Mislim pa, da bi zgodovinarji in pravniki morali enkrat pojasniti razliko med »povojnimi« in »izvensodnimi« poboji, ker gre za dva različna izraza, če upoštevamo vsa dogajanja v preteklosti, ker, kot vedno, hudič tiči v podrobnostih.
Za tistega, ki ne podpiše kapitulacije, vojna ni končana, in dokler traja vojna, ni povojnih pobojev. (To je logično sklepanje, ki pa ni vedno za vse sprejemljivo, ko razlagajo zgodovino.) Po kapitulaciji Nemčije 9. maja 1945 vojna za sodelavce nacistov na ozemlju Jugoslavije ni bila končana, saj so z nemškim orožjem nadaljevali boj proti partizanom. Kot lahko preberemo, so 11. maja 1945 domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri Borovljah na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov, 15. maja pa je sledila bitka pri Poljani; po letu 1945 bi zgodovinarji lahko našteli številne diverzantske napade na novo oblast, organizirane v tujini, o katerih se ni želelo veliko pisati in govoriti.
Vsekakor avtor pisma ve, da na zgodovino ne smemo pozabiti, ampak se moramo učiti od nje.
Majda Koren, Ljubljana
