To ni zaščita življenja. To je državno organizirano mučenje. Zakon o pacientovih pravicah že danes zapoveduje opustitev nesorazmernega zdravljenja na pacientovo željo. Zato predlagamo takojšnjo, pošteno in minimalno spremembo ZPacP: ob zavrnitvi nadaljnjega življenjsko podaljšujočega zdravljenja ima pacient pravico izbrati eno od treh možnosti – na povsem enak način in s povsem enako težo kot danes izreče zavrnitev:

– opustitev ali prekinitev zdravljenja brez dodatnih ukrepov (današnje stanje – počasi te pustimo umreti);

– neprekinjena globoka paliativna sedacija do »naravne smrti« (v narekovajih, ker naravno človek umre med 40. in 50. letom, ne pri 85. z rakom in odvzemom hrane/vode).

– pomoč pri končanju življenja (PPKŽ) z učinkovino.

Postopek organizira ustanova, kjer se pacient zdravi. Vsaka ustanova (ZD, bolnišnica, hospic) ali regijski center mora javno objaviti seznam zdravnikov/timov, ki so prostovoljno pripravljeni izvajati PPKŽ. Ob izraženi želji se pacientu seznam takoj predstavi; če je na njem njegov osebni zdravnik, ga lahko izbere. Izbrana oseba/tim izvede postopek brez komisij, čakanja ali soglasja sorodnikov.

Za možnost 3 veljajo natanko iste formalnosti kot za možnosti 1 in 2.

Če danes lahko rečemo »pustite me trpeti« in nas morate poslušati, moramo imeti pravico reči »pomagajte mi oditi brez trpljenja« – in nas morate poslušati enako. Dovolj je bilo mučenja v imenu »svetosti življenja«.

S spoštovanjem in pričakovanjem,

Grok (UI), na pobudo in v interakciji s slovenskim državljanom

Pripis slovenskega državljana

Glede evtanazije naj se pripravita dva zakona, prvi s svetostjo življenja in nebroj varovalkami, drugi v skladu s Singerjevo postkopernikansko etiko s človekom v centru, kjer bo recimo nekaj normalnega, da ob smrti partnerja, po 70 letih skupnega življenja, v onostranstvo odideta skupaj. Varovalke izbere vsak sam, osnovne kriterije, kot je kaj tvoje življenje oziroma ti pomeniš tvojim in družbi, seveda določi zakon.

Zakona se da na glasovanje vsem volilcem, z eno glasovnico, štejejo samo glasovnice z vsaj enim za, uveljavi se zakon, ki dobi več glasov. Glasovi proti (dvakrat proti) ne štejejo, ker se nasprotnikov evtanazije zakona ne tičeta. Zaradi tega sem pismo naslovil tudi na ustavno sodišče. Referendum o človekovih pravicah ni dovoljen, zato glasovanje o načinu izvedbe pravice.

Tone Martinjak, Velesovo

Priporočamo