Naše včerajšnje veselje, ko se je izkazalo, da smo obtoženi vendarle pomagali najti pot do sodišča, je bilo neizmerno. Da smo opravili pomembno delo, nas je med vrsticami pohvalila celo sodnica, ki je pojasnila, da so predobravnavni narok prvič poskušali organizirati že med pandemijo covida-19, a se je že takrat zatikalo z vročitvijo, sodni spis pa je po besedah sodnice tudi sicer poln nevročenih pisanj.

Klic dolžnosti nas je zato vodil v razmislek, ali naj vajo ponovimo pri še kakšnem obtoženem, ki se izogiba sodni pošti, vendar je nazadnje vendarle pretehtala bojazen, da bi se tako morda spremenili v neformalno oglasno desko sodišča. Obtoženih, ki imajo težave pri sprejemanju sodne pošte, je – predvsem v politiki in gospodarstvu – namreč občutno preveč za ta majhen košček papirja.