Tak vpliv beležimo iz vesolja (Nasa) tudi za celoten planet Zemlja. CO2 nam omogoča pravi zeleni prehod. V Zemljini zgodovini je bilo ogljikovega dioksida že bistveno več, pa naš planet ni zakuhal, kot nekateri strašijo.
Spomnimo se besed generalnega sekretarja OZN Guterresa, da smo na avtocesti v podnebni pekel, naslednje leto pa, da smo v obdobju globalnega vrenja.
Zastraševanje javnosti spada v znanstveno vedo Psihologija množic. S tem naslovom imamo v prevodu knjigo utemeljitelja te vede Gustava le Bona (1841–1931). V njej najdemo opis: »Govornik, ki želi zavesti množico, se mora posluževati strašnih trditev. Pretiravati, zatrjevati ter ponavljati mora svoje trditve in še pomisliti ne sme, da bi karkoli prikazal z razumnimi razlagami.« Francoski mislec Le Bon je bil doktor medicine, socialni psiholog, sociolog, antropolog, izumitelj in amaterski fizik, pravijo pa mu tudi oče študija psihologije množic.
Pri podnebnih spremembah smo v Sloveniji, v Evropi in po svetu deležni prav tega. Nimamo razumnih, poljudnih, razumljivih pojasnil, uradnih razlag za javnost o tem, zakaj naj bi naši izpusti CO2 ogrevali planet, kot so prvotno zatrjevali, kasneje pa razširili na podnebne spremembe. Te so sicer vedno bile, so zdaj in bodo v prihodnje, ne glede na CO2.
Kdor samo omeni, da CO2 ni kriv, v atmosferi ga je 0,043 odstotka, še najmanj pa naši izpusti, ki jih je v zraku med 2 in 3 tisočinke odstotka, dobi nalepko zanikovalca podnebnih sprememb. Pa tudi če jih s tem ne zanika. Ne povedo pa, da je voda v zraku s svojimi 1–4 odstotkov glavni toplogredni plin. Povrh vsega pa zmanjša vpliv CO2, ker toploto od tal absorbira v veliki meri tudi v njegovem območju frekvenc. Ne upoštevajo tudi dejstva, da prenos toplote od tal, po tem, ko jo je obsijalo sonce, poteka predvsem s pospešenimi trki med molekulami zraka in manj na toplogredni način. Z meritvami dokazan vzrok za toplejša vremena je manjša oblačnost planeta in manjša odbojnost sončeve svetlobe v vesolje (Happer, Humlum, Nikolov in drugi). Najprej sta ta vpliva segrela oceane (70 % površine planeta) in kopno, po tem je zrasla koncentracija CO2, ki z letnimi časi opazno niha (Mauna Loa observatorij).
Ampak kdo bi se v politiki s tem ukvarjal. Pariški sporazum je podpisan, COP30 v Braziliji je bil te dni poln, menda 30.000 obiskovalcev, v vlogi romarjev. Nikogar ne zanimajo utemeljitve in znanstveni dokazi o krivdi naših izpustov CO2. Celo več, ne brigajo jih vojne z izpusti CO2 in strupenih plinov, umiranje ljudi.
Če naš podnebni svet pri vladi napisanemu ne verjame, naj komunicira z imenovanimi znanstveniki in jim dokaže, da nimajo prav. Do takrat pa verjamem njim. Zaradi odsotnosti znanstvenih dokazov o krivdi naših izpustov CO2 in zaradi strašenja množic pa žal moramo pomisliti na vraževerje, ki pa nas ogromno stane, vključno z davkom na CO2. S tem je povezano tudi vsiljevanje vetrnic ljudem pred nos in uničevanje kmetijske zemlje s sončnimi elektrarnami. Državni zbor je sprejel več pospeševanj umeščanja vetrnic, ne da bi se vprašal, kakšen vpliv imajo naše vetrnice na ozračje planeta. Razogljičenje do 2050 in vse vmes je popolnoma na pamet, brez znanosti. Ne obstaja odnos, kot je nujno pri vsakem projektu: ukrep in učinek ukrepa, znanstveno, ne politično obravnavano.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
