Zadeva je zelo preprosta. Ne glede na motive in predstavljanja problema, tudi demagoško in s pol in celo celimi lažmi predlagateljev referenduma ter njihovih institucionalnih podpornikov smo dobili rezultat. Proti zakonu, ki je temeljil na prvem referendumu in na ideji, ki si je ni izmislila trenutna vladajoča koalicija, ki je samo izpeljala odločitev ljudstva po prvem referendumu, se je pač odločilo malo več glasovalcev kot za. In tu se zgodba končuje. Kdor je bil proti, že menda ve, zakaj, še več jih ve, zakaj so bili za, vse z vsemi, ki se referenduma niso udeležili, pa čaka enaka usoda. Brez sprememb, vse bo ostalo enako. Slabo bo samo za tistih nekaj duš, ki same ne morejo »s štrikom na dile«. In v Švico za tiste, ki zberejo dovolj denarja. To je tista Švica, o kateri smo sanjali pred tridesetimi plus leti in nikoli ne bo dosežena. V ničemer.
Po referendumu gledamo evforijo »zmagovalcev«, čeprav na referendumih ne gre za zmagovalce in poražence. Gre samo za odgovor ljudstva na to ali drugo vprašanje, kakršno koli je že. In nič več. To, kar po referendumu počne t. i. desnica, je pa samo dokaz, da sploh ni šlo za »svetost življenja«, ampak za investicijo za prevzem oblasti. Za navadno politično tehnologijo nabiranja volivcev. Ker jih prav malo zanima posamično trpljenje in posamična volja. Zanima jih samo oblast, s katero si bodo pomagali do koristi svojih. In nekaj talanja samo nekaterim strukturam zainteresiranih volivcev. In še to ne. Marsikateri naivni volivec t. i. desnice bo posledice trpel tudi sam.
Da poenostavim: referendum je samo eno vprašanje državljanom. Rezultat je samo en. Po referendumu je lahko samo še tišina. Kar smo si izbrali, to imamo. Vse drugo je navadno demagoško in populistično nakladanje.
Jože Rotar, Dobriša vas
