Prvi uradni priznani genocid, ki ga je obsodil tudi papež Frančišek, se je dogajal med 1. svetovno vojno, ko so Turki mobilizirali 60.000 Armencev, jih zaprli v taborišča in so nato v spremstvu turške vojske morali pešačiti v puščavo, kjer so pomrli. To je bil zlovešč začetek pobijanja Armencev. Skupno naj bi bilo umorjenih milijon in pol Armencev. Kakšen je bil odziv evropskih velesil na te dramatične dogodke? Samo s protesti veleposlanikov. Tako se je lahko tudi Hitler pri »dokončnem reševanju judovskega vprašanja« zagnal v novo pobijanje, holokavst, rekoč: »Kdo pa danes sploh še omenja iztrebljenje Armencev?«
Ravno pobijanje Armencev je spodbudilo pravnika Lemkina, da je za taka dejanja leta 1943 skoval nov izraz genocid. Turčija za svoja takratna dejanja vztrajno odklanja izraz genocid. Tudi ZDA za uničevanje ameriških staroselcev (pomotoma poimenovanih Indijanci) ne uporabljajo izraza genocid.
Kako bi pa imenovali minule dogodke v Gazi? Papež Leon XIV. je sporočil, da Sveti sedež izraelskega ravnanja v Gazi za zdaj ni pripravljen označiti za genocid, čeprav mediji in protestniki za Palestino uporabljajo prav tega. Poglobimo se v nastala dogajanja v Gazi. Spor med Palestinci in Judi je nastal, ko noben od njih ni bil zadovoljen z odločitvijo ZN o nastanku in mejah države Izrael. Palestinci so se, s sodelovanjem arabskih držav, odzvali z napadom na novoustanovljeno državo, češ vrgli jih bomo v morje. To jim ni uspelo, je pa v medsebojnih vojnah bilo veliko žrtev. Sedanji zaplet se je začel 7. oktobra 2023, z vdorom palestinskega gibanja Hamas v Izrael. Tedaj je bilo ubitih 1200 Izraelcev (civilistov) in zajetih 250 talcev. Protestov po svetu ni bilo, saj je pokol trajal prekratko. Nikjer niso nosili okrvavljene izraelske zastave z omenjenim datumom, saj to tudi genocid ni bil, temveč samo vojaški spopad med dvema sovražnikoma. In tako se je Izrael spopadel z dobro oboroženo (tudi z raketami) in številčno palestinsko organizacijo Hamas, ki uči svojo mladež uporabo orožja in sovraštva do Izraela. Ta vojna traja že dve leti in mediji prikazujejo razrušene domove v Gazi, v katerih se skrivajo tudi borci Hamasa, ki še vedno zadržujejo veliko preživelih talcev.
Pod vplivom politikov in medijev, ki vsakodnevno prikazujejo rušenje Gaze in brezdomne Palestince, je odziv svetovne javnosti sedaj silovit. Protestniki, ki nosijo okrvavljene palestinske zastave, so postali »borci« proti temu, kar sedaj imenujejo genocid.
Še pogled na evropska tla. Zahod se mrzlično oborožuje zaradi eventualne ruske grožnje. Če vojne v Ukrajini ne bo kmalu konec, bo Evropa gospodarsko opešala. Vprašanje »maslo ali topovi« je ponovno v prvem planu. V ne tako daljni preteklosti je bilo isto vprašanje tudi aktualno in izbrani so bili topovi. Ogromno človeških žrtev je bilo zaradi te napačne izbire. Prejšnja in današnja uvertura v vojno sta si podobni. Je zgodovina res tako slaba učiteljica?
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
