Slovenska politika z svojimi nerazsodnimi odločitvami glede zapiranja velenjskega rudnika ter naftno plinskih vrtin deluje v nasprotju z interesi rudarske stroke, kar tudi vpliva na varnost v rudarstvu. Kako naj rudnik vodi uspešno kadrovsko politiko, ko vsak mesec dobi drugačne napotke glede zapiranja, hkrati pa se rudarje že vsaj dvajset let omejuje pri rasti osebnih dohodkov, benefikacijah in podobno. Tudi vsa ta neracionalna in neumna dejanja politike vplivajo na varnost ter dajejo rudarjem občutek, kako malo jih država ceni. Ob zadnji težki rudarski nesreči v velenjskem premogovniku smo videli celotno povorko najodgovornejših politikov, ki so pretakali krokodilje solze, obljubljali vse mogoče, pa bodo jutri vse to pozabili. Glede na vse povedano imajo velenjski rudarji še dobre živce. V petdesetih letih, v rajnki FLRJ, ko je tedanja politika namerno škodila zasavskim rudarjem, so ti ob obisku politikov prevrnili njihov avto, rudarske žene so jih obmetavale z jajci, pa so dosegli svoje.

Če hočemo ohraniti kolikor toliko normalne cene električne energije, bo moral velenjski premogovnik obratovati vsaj še 30 let, zapiranje pa se izvajati hkrati z obratovanjem. To seveda ne bo poceni, bo pa ta strošek morala plačati država tudi ali predvsem zaradi varnega dela v rudniku. Kakšen odnos do rudarjev in njihovih družin ima država, se vidi tudi ob prisilnem preseljevanju rudarskih družin iz območja Letuša in Šmartnega ob Paki, kjer so si rudarji postavili svoje domove, sedaj pa jim hočejo porušiti več kot 150 domov, čeprav obstajajo tudi bolj človeške variante. Očitno slovenska kleptokracija prevladuje. Žal imajo tudi rudniki življenjsko dobo, zato je treba misliti tudi na brezposelne rudarje po zaprtju rudnikov. V času Drnovškove vlade sem bil imenovan za glavnega inšpektorja za rudarstvo ter funkcionarja vlade. Pristojni minister Metod Dragonja me je zadolžil za izdelavo novega zakona o rudarstvu, ki smo ga smo vsi rudarji izdelali ob upoštevanju vseh slovenskih posebnosti, upoštevali pa smo tudi izkušnje čeških, slovaških, poljskih, nemških, avstrijskih in drugih rudarjev ter njihovih gradbenikov. Novi ZRUD je bil sprejet v slovenskem parlamentu in v EU brez pripomb.

Zakon je predvideval, da se vsa dela, ki se izvajajo z rudarskimi metodami dela, imenujejo rudarska dela, torej da se tudi v sklopu gradbeništva izvaja izkop in osnovna podgradnja predorov z rudarskimi metodami dela in rudarskimi predpisi, projekte izdelujejo rudarski strokovnjaki, nadzor pa izvaja rudarska inšpekcija. Ta ZRUD je veljal 10 let, torej pri izgradnji vseh Trojanskih predorov in jaškov za temelje viaduktov, dokler ni nekdo v lastnem interesu tega izničil. Da lahko rudarji in gradbeniki prav lepo in strokovno sodelujemo, so pokazale pretekle izkušnje ter moje izkušnje pri vodenju rudarsko-gradbenega podjetja RGD iz Trbovelj.

Ob zaključku predlagam, da se omenjeni ZRUD ponovno oživi, da se zagotovi velenjskim rudarjem delo tudi po zaprtju rudnika, do tedaj pa se jim omogoči, da ob primernih rudarskih plačah ter ob ustreznem finančnem sodelovanju države rudnik zapirajo v skladu z rudarsko stroko in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih predpisov. Tako bomo omogočili rudarjem, da ta častni poklic izvajajo varno in brez bojazni za jutrišnji dan.

Matjaž Cerovac, upokojeni glavni republiški rudarski inšpektor, Šmartno ob Paki