Prisotni so se tekom prireditve strinjali z dejstvom, da je potrebna prenova ljubljanske tržnice. Nasprotno pa je pretežna večina prisotnih strokovnjakov problematizirala hudo strokovno škodljivo lokacijo in nevarno ter nepopisno drago gradbeno izvedbo, kar 2,4-krat premalo zmogljive podzemne garaže izpod tržnice, s pričakovanimi hudimi škodljivimi posledicami za obstoj vse raznolike okoliške sakralne, arheološke, baročne in Plečnikove zazidave ter naše slovenske, kakor tudi svetovno zaščitene kulturne dediščine.
Tako sta torej na začetku navedene prireditve svoji predstavitvi, s sklicevanjem na zlorabljene Plečnikove načrte, obširno ter nemoteno podala ljubljanski podžupan g. Žnidaršič kakor tudi odgovorni projektant g. Žigon. Očitno so se g. podžupan in njegovi sodelavci dokaj hitro zavedli hudih strokovnih pomanjkljivosti, neresnic ter nepravilnosti njunih navedb ter trditev, saj so iz strahu pred možnimi zastavljenimi kritičnimi strokovnimi vprašanji tekom predvidene končne strokovne razprave, po njunih predstavitvah nemudoma ter brez opravičila potihoma pobegnili s te prireditve. Vse podane predstavitve bodo na spletni strani sveta za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti kmalu objavljene in na tak način interesentom dosegljive.
Edinemu prisotnemu novinarju, piscu Dnevnika Mihi Turku (Dnevnik, 28. junija), je g. podžupan že ob prihodu napovedal njegovo predhodno »zapustitev posveta zaradi pomanjkanja časa zaradi drugih nujnih obveznosti«. Tako ravnanje podžupana je skrajno neodgovorno, saj bi se moral g. Žnidaršič tudi kot arhitekt zavedati važnosti tega obsežnega projekta, poleg tega pa je bil datum te prireditve predhodno znan že vsaj dva meseca. Vsekakor pa bi moral do končne diskusije vztrajati vsaj odgovorni projektant, da bi ga bilo možno »linčati« s kritičnimi strokovnimi vprašanji, na katera očitno ne zna ali ne želi odgovoriti.
Nikjer v projektni dokumentaciji namreč na primer ne zasledimo naslednjih nujno potrebnih podatkov in ocen stroškov: o meritvah izdatnosti podtalnice in s tem podatkov o potrebnem številu ter globinah studencev ter o potrebnih karakteristikah črpalk za zadostno lijakasto znižanje delovne gladine podtalnice izpod dna gradbene jame; o nedopustnih vplivih ter posledicah tehnologij injektiranja in uporabe tesnilnih mas na območju dela Ljubljanskega polja; o vrstah, načinih ter potrebnih izračunih protivzgonskih ukrepov ter njihovih posledic; o načinih in izvedbah ustreznih protipožarnih ukrepov; o zaščitnih ukrepih za zaščito okoliške sakralne zazidave, ostankov arheoloških ruševin ter obokanih samostanskih kleti, grobnic, kakor tudi državno in s strani Unesca zaščitene slovenske kulturne dediščine; o posledicah, načinih in stroških sanacij neodgovorne ter nedopustne zlorabe Plečnikovih načrtov pri nestrokovni izgradnji Mesarskega mosta itd.
Leta 2008 je Geološki zavod Slovenije na zahtevo mestne občine (MOL) za podzemno garažno hišo s potrebnimi 600 parkirnimi mesti pod tržnico predvidel bodoče gradbene stroške v višini do 8,51 milijona evrov. Za garažno hišo pod grajskim hribom (ki bi nasprotno lahko dodatno služila tudi potrebam javnega zaklonišča) pa je GeoZS nadalje »strokovno« ugotovil, da bi bila »verjetno nekoliko dražja«. MOL je v letošnjem proračunu te stroške za garažno hišo pod tržnico zvišala že na 36,7 mio €. Ta ocena pa je v osnutkih proračunov za bodoči leti še nadalje poskočila na kar 61,3 mio €.
Vzroki za to 720-odstotno zvišanje investicije (navkljub 2,4-kratnemu zmanjšanju skupnega števila potrebnih parkirnih mest, s prvotnih 600 na le nezadostnih 250 p. m.) nam niso znani, saj v teh ocenah niso upoštevani še v bodočih desetletjih nastajajoči visoki posledični, nekaj desetmilijonski stroški sanacij hudih poškodb baročnih okoliških zgradb ter objektov državno in svetovno zaščitene slovenske kulturne dediščine, kakor tudi predvidenega barbarskega uničenja ter odstranitve arheoloških in sakralnih objektov itd.
Zatorej bi bila po teh aktualiziranih podatkih in stroških GeoZS in MOL končna cena 2,4-krat zmogljivejše garažne hiše in zaklonišča pod grajskim hribom (brez potrebnega barbarskega uničenja arheoloških srednjeveških ostankov, grobnic, sakralnih baročnih zgradb in ogrožanja državno in svetovno zaščitene slovenske kulturne dediščine) vsaj okoli 10-krat cenejša od garažne hiše pod tržnico.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
