Zastavlja se vprašanje namena tega početja. Prvič, ali je tokratno izrekanje ljudstva izraz nezaupanja v zakonodajalca, ali pa je ljudem tema, o kateri se odloča, nenadoma postala tako zelo aktualna. Za napad nenadnosti odločanja o življenju in smrti ni dokazov. Torej, naj se praktično pokaže pomen in vloga politične moči volivcev kot »posrednega zakonodajalca« in neposrednega ocenjevalca tega, kar njihovi izvoljenci počnejo. Govorimo torej o aktivnem državljanstvu kot vsebini demokracije, ali pa gre za še eno merjenje moči političnih strank pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami naslednje leto?
Referendum na svoj način zagotavlja udeležbo oziroma posebno vlogo volivcev v zakonodajnem postopku, torej tedaj ko odloča o »usodi« zakonov. Ni dobro spregledati dejstva, da je treba za vsako izvedbo referenduma narediti marsikaj, da bi ta omogočil nemoteno izražanje politične volje ljudi. Navidezno, gre za nekaj, čemur se nima kaj dodati ali oporekati? Vseeno, se lahko vprašamo, ali pa je dobro morda še kaj dodati, da bi ta institut demokracije prinesel pravičnejši rezultat? Referendum kot institut demokracije in način (pol)posrednega odločanja ljudi o vprašanjih, ki zadevajo življenje skupnosti, ni sam po sebi vprašljiv. Vprašljiva pa je njegova ne dovolj premišljena priprava glede narave predmeta, o katerem naj bi se odločalo.
Temeljno vsebinsko, moralno in etično ter tudi formalno pravno izhodišče referenduma je, da se ta nikoli ne uporablja, kadar se odloča o interesih manjšin. Glasujejo torej naj tisti, ki jih odločitev na referendumu zadeva. To je prvi aksiom demokracije. Manjšine so namreč že ogrožene s tem, da so manjšine. Ne glede na to, ali gre za verske, etnične, socialne ali pa starostne manjšine. Na referendumu, ki se sedaj pripravlja, pa bodo glasovali mladi ali ljudje srednjih let, ki pa predstavljajo zajetno večino volivcev, ki bo odločala o usodi ali pravicah manjšine, to pa so starostniki. Po izračunu ChatGPT bosta tako najmanj dve tretjini vseh volilnih upravičencev odločali o pravici največ tretjine volilnih upravičencev. Torej, številčno malo okrnjena generacija baby booma v soočanju z generacijami X, Y in malo okrnjeno udi Z, nima zglednih možnosti, da odloči o svoji pravici v enem delu življenja. Ali, da smo bolj natančni, starejši o pravici, o katerih se odloča, sicer bodo odločali, ne morejo pa odločiti izida o stvari, ki se njih neposredno tiče. Ne bodo mogli odločiti. Utopično je namreč, da bi na odločanju dobili tistih potrebnih 340.000 glasov za ali proti. Gre za simbolno predpostavko petine od skupaj 1.700.000 volivcev.
Skratka, ali smo res pripravljeni, da bomo posegli v pravice manjšine, ki je tako ali tako ogrožena tudi s statusom odvisnih oseb?
izr. prof. dr. Božidar Veljković, Maribor
