Danes so poleg AFD v Nemčiji najbolj osovražena stranka. Nekdanja sopredsednica Annalene Baerbock pa je postala zunanja ministrica z militantno retoriko v ukrajinsko-ruski vojni, ki seveda nima nič skupnega s praviloma pacifistično zeleno politično agendo.
Tudi naša Levica in zdaj pridružena Vesna imajo podobne probleme. Zelena Vesna krepi svoj politični optimizem na uspešno rešenem okoljskem konfliktu s Cementarno Trbovlje in sodelovanju z nekaterimi drugimi civilnimi ekološkimi združenji. V Levici so sicer dobronamerni, razgledani ljudje, ki razumejo tudi okoljske probleme slovenske družbe, vendar so se odločili za sodelovanje v vladi in postali sokrivci za dobre in slabe poteze te vlade. Za relativno velike uspehe na socialnem področju so morali žrtvovati svoj moralno etični obraz pri vprašanju JEK 2, militarizaciji preko državnega podjetja Dovos in drugih okoljskih stranpoti te vlade. Sicer so načeloma proti, včasih se pa le pomotoma pozabijo udeležiti kakšne dopisne seje vlade, kjer na primer odločajo o financiranju nakupa ameriškega orožja za Ukrajino. Vprašanje, če bodo sploh prišli v parlament na prihodnjih volitvah.
V liberalnem kapitalizmu, ki ga omogočamo in poganjamo potrošniki, je zelena, socialna in mirovna politika izrazito nepriljubljena, saj nas bolj ali manj relevantni ekonomisti, menedžerji, podjetniki, obrtniki nenehno strašijo o gospodarskem kolapsu in ekonomskih posledicah za vsakogar od nas. Zato so lahko zelene politične stranke glasne samo v opoziciji.
Večer v soboto
