Na zahtevo vojaških oblasti so leta 1916 med prvo svetovno vojno zgradili tivolski lok (Tivoli-Kurve) pri današnjem poslopju Pivovarne Union. Povezovala je gorenjsko železnico s primorsko železnico za neoviran transport mimo glavne železniške postaje na soško fronto. Po koncu prve svetovne vojne tivolski lok ni bil več potreben.
Zaradi italijanske okupacije Ljubljane so Nemci leta 1942 povezali štajersko z gorenjsko železnico; zgrajena je bila kot enotirna železnica, pripravljena za gradnjo dvotirne. Glavni mejni prehod je bil na postaji Vižmarje. Po kapitulaciji Italije je bila Ljubljana pod nemško okupacijo. Leta 1944 so obnovili tivolski lok. Promet na severni obvoznici Vižmarje–Laze so ustavili leta 1945. Progo so leta 1946 demontirali vojni ujetniki in jo prepeljali v Bosno za progo Brčko–Banovići.
Ministrstvo za gradnje je leta 1946 odločilo, da potniški promet ostane v mestu, tovorni pa naj se spelje po obvoznici. V pripravah na V. kongres KPJ so se odločili, da komaj demontirano severno obvoznico obnovijo s podaljškom 9 km nove zahodne obvoznice Vižmarje–Vič, ki so jo začeli graditi leta 1948, a so gradnjo ustavili že leta 1949.
Medtem je bil v uporabi tivolski lok vse do leta 1960. Ukinili so ga ob rekonstrukciji ljubljanskega železniškega vozlišča. Takrat so po direktivi Edvarda Kardelja prestavili traso primorske železnice, ki je sovpadala z današnjo Tivolsko cesto in je obšla Ilirijo po južni strani, odcepila se je pred takratnim nivojskem križišču s Celovško cesto, obšla poslopje Pivovarne Union ter se na gorenjsko progo priključila pri nekdanjem postajnem poslopju Šiška. Primorsko progo so prestavili proti severu. Porušen je bil Jakopičev paviljon (delo arhitekta Maksa Fabianija). Zgradili so podvoza na Celovški in Titovi (danes Dunajski) cesti. Tivolski lok so demontirali, saj bi nova trasa v primeru ohranitve vodila skozi pivovarno Union.
Leta 2016 je vlada odločila, da obnovijo tivolski lok in pričeli so s študijami alternativnih tras. S tivolskim lokom bi se zmanjšalo število premikalnih voženj na postaji Ljubljana, menjava lokomotiv zaradi menjave smeri vožnje ne bi bila potrebna, čas vožnje tovornih vlakov v obe smeri pa bi se bistveno skrajšal. Težavo projektantom je povzročala zgradba Pivovarne Union. Gradnja tivolskega loka bi imela vplive na delovanje podjetja, med drugim na prometno dostopnost in s tem na celotno logistiko.
Po več kot petih letih od sprejetja sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta so decembra leta 2021 na direkciji za infrastrukturo opustili projekt tivolskega loka in se odločili za obvozno progo. Obupali so kljub sporočilu Pivovarne Union oktobra 2021, da selijo proizvodnjo piva v Laško. Vrednost naložbe tivolskega loka je bila leta 2013 ocenjena na 17 milijonov evrov (študija Railhuc) in je do leta 2021 narasla kar na 70 milijonov evrov za dolžino 300 metrov. Razlog za opustitev tivolskega loka je bil tudi, ker naj bi bil le začasna rešitev do rešitve ljubljanskega železniškega vozlišča v skladu z državnim prostorskim načrtom, ki ga še do danes ni. Ministrica Bratušek napoveduje rešitev do konca tega leta. Po izjavah ministrice naj bi se tovorni promet speljal po severozahodni ali južnovzhodni obvoznici, potniški promet pa pod ali nad terenom skozi Potniški center Ljubljana (PCL). Sledila je izjava podžupana urbanista Roka Žnidaršiča, da bo tovorni promet skozi PCL potekal pod terenom, potniški pa na terenu z nerešeno problematiko križišča predvsem s Dunajsko in Šmartinsko cesto, kar nakazuje, da kakršne koli rešitve problema še ni. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo, da bo umeščanje v prostor Ljubljanskega železniškega vozlišča trajalo več let.
Ministrstvo za infrastrukturo še išče trajne rešitve za najustreznejši način vodenja tovornega in potniškega prometa skoti Ljubljano in tivolski lok so obudili od mrtvih. Projektiranje nove rešitve traja že nekaj časa, saj je trasa tivolskega loka že začrtana, država pa bo morala še odkupiti nekatera zemljišča pivovarne, mestne občine in Študentske organizacije. Ljubljanska občina bo morala ustrezno spremeniti občinski prostorski načrt, vse brez državnega prostorskega načrta, ki bi moral biti osnova projektiranju PCL, Emonike, Vilharije, severnega in južnega avtobusnega terminala in povezave s PPL. Tivolski lok bo onemogočil poglobitev železnice skozi PCL. Zakaj torej pojasnila, da je potniški center Ljubljana že pripravljen za poglobitev železnice v bodočnosti?
Nihče pa nam občanom ne pove, koliko denarja je porabljenega za brezglavo projektiranje in za financiranje zgrešenih »začasnih« rešitev, ki bodo trajale v čas, ki ga sedanja generacija občanov, vključno z odločujočimi veljaki, ne bo doživela.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
