Stranka SDS pa s svojim predlogom za spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola vsaj posredno podpira alkoholizem in njegove hude zdravstvene, socialne in ekonomske posledice. Radi bi namreč spremenili njegov 12. člen (zakon je bil sprejet 2003) tako, da bi omogočil prodajo alkohola na prireditvah in dogodkih v šolskih prostorih v času, ko tam ni pouka in obšolskih dejavnosti. Namesto prizadevanja, da bi vse športne in kulturne prireditve potekale brez alkohola, bi še na šolah uzakonili pitje.
Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 (v primerjavi z letom 2010) za 20 odstotkov zmanjšala splošno porabo alkohola, saj že ptički čivkajo, da spadamo v sam svetovni vrh po njegovi porabi na prebivalca; čivkajo, da je pitje zelo razširjeno tudi med slovenskimi mladostniki, da je alkohol najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost med mladimi, čivkajo pa še marsikaj drugega. Zato predstavlja program za leti 2025 in 2026 pomemben korak k doseganju omenjenega cilja, predlog SDS pa bi obrnil trend v nasprotno smer, k stopnjevanju porabe alkohola, večanju odvisnosti in njenih posledic.
Proti takemu predlogu so odločno nastopili vlada, nevladne organizacije, stroka, na primer NIJZ, predsednica združenja ravnateljev in drugi. Prepričana sem, da so proti tudi vsi odgovorni državljani. Predstavniki koalicije in NSi so na odboru za zdravstvo predlog z glasovanjem zavrnili. Razprava na odboru je bila burna, na nizkem nivoju. Škodljivi predlog predlagateljev in njihov način komuniciranja sta izzvala čustvene reakcije ostalih, kar mi je (skoraj) razumljivo. Jelka Godec (SDS) se že leta vede kot največja »specialistka za zdravstveno politiko«, vse ji je jasno, zlasti to, kaj pravi zdrava pamet. Njena »zdrava pamet«. Če ne prepriča s svojimi »argumenti«, ki neverjetno spominjajo na obrambne mehanizme, ali po domače, na izgovore in zagovore odvisnikov, poviša decibele in jim doda žaljivke. Za njo ne zaostaja Žan Mahnič, tudi večina ostalih iz SDS ne, kar ni nič novega. Takšen je značilen modus operandi te poslanske skupine, ki goji posebno »gostilniško kulturo«.
Pa naj naštejem nekaj njihovih cvetk, to je »argumentov«.
»Če ne boste sprejeli našega predloga, kje naj potem potekajo gasilska tekmovanja, če ne na šolskih igriščih? Kje naj bodo kulturne prireditve, koncerti, če ne v šolskih telovadnicah, ker na vaseh ni drugih primernih prostorov?« V resnici nihče ne preganja ne prireditev ne tekmovanj, ima pa vsaka vas gostilno, kjer lahko popivajo, namesto da bi šole spreminjali v gostilne.
»Saj že zdaj alkohol v šolskih prostorih točijo, inšpektorji pa ne reagirajo, ne kaznujejo. Torej hočemo nezakonito stanje spremeniti v zakonito.« Kako so »konstruktivni«! Negativno predrugačijo v »pozitivno«. Namesto prizadevanja, da bi inšpektorji bolje opravljali svoj posel.
»Saj se alkohol toči samo ob vikendih, ko ni otrok.« Kakšno sprenevedanje. Prvič: otroci so na igriščih tudi, kadar nimajo pouka. Drugič: kakšno sporočilo jim to prinaša? Da je pitje alkohola v izobraževalnih ustanovah nekaj povsem normalnega. Da šport in kultura ne moreta obstajati brez pitja alkohola.
»Saj imajo ravnatelji alkohol v svojih omarah in ga ponudijo obiskovalcu.« Morda ga posamezni ravnatelj res ima, predlagatelji pa posplošijo kar na vse po vrsti.
»Zdaj bo treba prepovedati program kulture pitja v gostinskih šolah.« Kaj pa ima to skupnega s popivanjem na prireditvah? Itd.
Kakšne »vrednote« goji ta Janševa stranka in njihovi podporniki? Nočem ugibati, ali so njeni parlamentarni predstavniki tako primitivni ali tako neosveščeni ali hočejo na škodo vseh, zlasti otrok, zavržno nabirati politične točke. Zdaj še grozijo, da bodo svoj predlog zakona ponovili. In če ne bodo uspeli z njegovimi »popravki«, bodo pa zaželeno dobili z zamenjavo lastništva športnih igrišč in dvoran (Mahnič). Pa kaj nam je, da jih volimo.
Še moj predlog. Morda bi koalicija še kaj naredila za večji ugled poslancev. Recimo, da bi prepovedala točenje alkohola v menzi DZ.
Polona Jamnik, Bled
