Toda javna skrivnost je, da so premije višje tudi zaradi manjšine, ki so ji blizu prevare. Zavarovalniške prevare. Koliko višje so premije zaradi teh, natančno ne ve nihče, znano pa je, da so višje. Na zavarovalno premijo namreč vplivajo številni dejavniki, gre za matematiko velikih števil. Več ko je škod, višje so premije. Večje je tveganje nekega škodnega dogodka, višja je premija. In del nastalih škod se plača tudi zaradi neodkritih goljufij. Zavedati se moramo, da smo vsi, ki plačujemo za zavarovanje, oškodovani, ker plačujemo višje premije, za nekaj odstotkov gotovo.

Verjetnost, da boste pretentali zavarovalnico, je lahko presenetljivo velika, posebno v tako imenovanih mejnih primerih, ko ste denimo udeleženi v prometni nesreči, in to brez poškodbe, a trdite, da vas močno boli vrat. Če boste predložili verodostojne dokumente – in to storili enkrat, je verjetnost, da pretentate zavarovalnico, precejšnja. Veliko je odvisno od pozornosti pravnika, ki zadevo obravnava, in tudi od računalniških programov, ki poročajo o nenavadnih okoliščinah. Že pred tem je odločilna vloga dežurnega zdravnika, ki vas je pregledal na urgenci. Ta vam mora verjeti, da vas boli vrat, kar bo tudi vpisal v izvid. Če bo zdravnik obravnavo vzel z levo roko, pa je velika verjetnost, da boste dobili dokaz o poškodbi in tudi odškodnino. Le če poškodbe na vozilu niso jasno vidne, bo zavarovalnica zastrigla z ušesi in takrat se zna zadeva zaplesti.

Opisani primer je že malce preživet, aktualen je bil pred leti. Sčasoma so zavarovalnice na take primere postale pozornejše, poskušale so dokazati nasprotno, sodni izvedenci pa so postali bolj zadržani do tega, o čemer ljudje tarnajo, posledično pa tudi sodniki. Ko se je sodna praksa obrnila v smer, da so pri majhni naletni hitrosti poškodbe malo verjetne, je tožnik na sodišču praviloma pregorel.

Večina zemljanov je seveda poštena in ji goljufanje ne pride na kraj pameti. Je pa raziskava organizacije za obvladovanje prevar ACFE pokazala, da 82 odstotkov ljudi, vključenih v prevaro, pred tem ni bilo obsojenih. Nekako velja: če ogoljufaš zavarovalnico, je to zločin brez žrtve, podobno kot če ogoljufaš finančno upravo ali državo na splošno. Zavarovalnica ni žrtev z obrazom, imenom in priimkom. Tako odpadejo moralni zadržki in je sla po denarju toliko izrazitejša. Ne gre za to, da bi ljudje namerno povzročali škodo. Pogosto gre za dejanske zavarovalne primere, ko nekdo začuti priložnost, da iztrži še kaj več, in škodo potencira. Denimo pri telesni poškodbi je bolniško odsoten dalj časa in je odškodnina lahko višja. To niso tipični kriminalci. A to njihovega dejanja ne oprošča, toliko bolj, ker je posledica goljufije manj evrov v žepu slehernika.