Lahko se spoštovanje in zaupanje povečuje, lahko pa se zmanjšuje. Neke osebe ali institucije ne moremo spoštovati le zato, ker obstaja. Mora se izkazati z delovanjem in rezultati. Nima bianco menice za spoštovanje. Bodimo konkretni.
KPK se zadnja tri leta oglaša predvsem, ko gre za blatenje predsednika vlade in neskončno razlaganje njegovega obiska na morju in njegove zahteve do nesojene ministrice, kar oboje v očeh javnosti nima nikakršne prave teže na področju prave korupcije. Premier in njegova stranka sta dobila volitve z obljubo, da bosta počistila policijo kadrov, ki so v prejšnji vladi delovali v nasprotju s pričakovanji javnosti in v nasprotju z zdravo pametjo. Torej je njegovo naročilo ministrici izhajalo iz naročila volilcev, ne njegove osebne kaprice. Ko se oglaša KPK v medijih, bi moral uravnotežiti poročanje za vse primere, ki jih obravnava, ne pa da večino časa posveča blatenju prvega ministra, kot da nima drugega dela. To vlečenje kurjih črev je bolno, utrudljivo in za lase privlečeno. In kot da v tem času ni bilo dejanski korupcijskih afer ali dogodkov, ki niso postali afere, ker jih mediji in KPK niso videli, ali pa so jih pavšalno obravnavali.
Če odštejemo navijaško blatenje Goloba, še preden je bila zadeva dokončno procesirana, si je KPK izkopala grob nesposobnosti s primerom helikopterji, kajti tako vsebinsko neumne prijave na računsko sodišče ne bi napisal niti kak srednješolec. Če so lahko mnenja o drugih zadevah različna, pa razsoden človek o zadevi helikopterji ne more imeti nobenega dvoma več o nesposobnosti in verjetno tudi pristranskosti KPK in marsikaterega medija. Zato KPK v tej sestavi nima več mojega spoštovanja in njenega dela doslej ne podpiram in takega dela ne želim več plačevati, zasedba je neprofesionalna in potrebna takojšnje zamenjave. Ali sem edini v tej misli, pa naj pokaže anketa o zadovoljstvu javnosti, ki bi jo KPK in tudi drugi javni subjekti morali redno delati med plačniki, občani in tudi objavljati rezultate. Zakaj tega ne delajo? Vsaka trafika ima knjigo pohval in pritožb. Da se javno o tem ne bi pisalo in govorilo? Zakaj pa ne? Saj ne gre za tajno organizacijo. O vseh javnih institucijah in funkcionarjih se je treba javno izražati na podlagi argumentov – objektivno ogledalo in odgovornost sta osnova demokracije in poštenosti.
Kljub številnim nepotrebnim napakam spoštujem to vlado in predsednika, saj je ta vlada naredila največ doslej na ključnih segmentih sistemskega urejanja države.
In če se dotaknem medijev. Ti komaj čakajo na odstrel ministrov ali vlade, to je njihova prva prioriteta. Potencirajo razlike med politiki, namesto da bi iskali sinergijo dobrih rešitev. Podpihujejo umetne afere (helikopterji, Karigador, SMS-i …), ki dejansko sploh ne obstajajo in ne vidijo tematik, ki so vsebinsko ključne v neki družbi. Večina medijev postaja mrhovinarska (Tarča), išče kri, kjer je ni, a bi morala biti, oziroma bi bilo dopadljivo, da bi bila, namesto da bi v dobrem dialogu iskala skupne objektivno dobre rešitve, ki bi nas povezovale in združevale.
Bojko Jerman, Dolsko
