To pomeni, da smo z njo približno tam, kjer smo bili leta 1992 pri razvoju svetovnega spleta, ko se nam niti sanjalo ni, da bodo nekoč obstajali Amazon, Facebook, Netflix, Tiktok in podobne reči. Zato verjamem, da spremembe, ki nam jih bo v naslednjih letih prinesla umetna inteligenca, presegajo našo domišljijo, in to v dobrem in slabem. Ni pa dvoma, da bo imela umetna inteligenca pomembno vlogo pri prevajanju, pisanju in trženju knjig.
Sam sicer za to, kar počne umetna inteligenca, ne bi uporabil izraza ustvarjanje. Zna zgolj delati variacije tistega, kar so ljudje ustvarili do zdaj; lahko piše poezijo v Prešernovem ali Župančičevem slogu ali iz portretnih fotografij dela slikarske portrete, kot da bi jih naredil Gauguin ali Jakopič. Je, skratka, neke vrste papagaj, naravnost briljanten papagaj, a še vedno papagaj. S tem ogroža povprečne avtorje, prevajalce in slikarje, prvovrstnih pa ne. Tisto, kar bo po mojem mnenju ljudi zanimalo tudi v prihodnje, so – recimo temu tako – unikatne človeške izkušnje, izražene na nov in inovativen način. Posledično bo v svetu knjig šlo dobro predvsem avtorjem, ki bodo veliko neposredno komunicirali s svojimi bralci in pisali o rečeh, ki jih stroji niso sposobni niti izkusiti niti ubesediti na nov, izviren način.
Nedeljski dnevnik
