Če bi imeli večji nabor učiteljev, bi imeli tudi večji nabor ravnateljev. Večji poudarek potrebujemo na usposabljanju ravnateljev in v prihodnje tudi na opravljanju ravnateljskega izpita. Menjave so vedno bile. Tudi tu so bile v preteklosti zelo različne intence. Podeliti ravnatelju trajni mandat ali trajni mandat po dveh mandatih? Mislim, da to ni dobro. Ravnatelj mora biti na mandatu, saj gre tudi za evalvacijo lastnega dela, za nekakšno samorefleksijo o uspešnosti vodenja posamezne sredine. Kjer mu ne uspe, da bi kolektiv deloval tako, kot naj bi delovala vsaka šola, in kjer mu ne uspe preprečiti delovanja klik in podobno, ki potencirajo notranje napetosti, kar se prenaša na učence in dijake, je prav, da te funkcije ne opravlja več.
Učiteljski poklic je v času izrazitega individualizma v družbi izredno zahteven. Potrebujemo družbeni konsenz o pomembnosti učiteljskega poklica. Šola je praktično edini prostor, ki vzgaja in izobražuje ter razvija vrednote za življenje v skupnosti. Po devetih letih obveznega izobraževanja gredo skoraj vsi v srednje izobraževanje, govorimo torej o najmanj dvanajstih letih izobraževanja. Zelo pomembno je, kakšne so vrednote, ki jih mladi skozi zgled, integriteto posameznika, ravnanja v šoli prevzamejo za življenje. To je druga plat šole, ki se mi zdi ob akademskih znanjih ključna. Mislim, da je učitelj oseba, ki je v svojem okolju javno izpostavljena. To ne pomeni, da se ne sme pokazati, ampak mora imeti razčiščeno, kako lahko ravna. Ne vidim nič slabega, če je nekdo v kopalkah. Vprašanje pa je, ali mora to razposlati na splet.
Sobotna priloga Dela
