Na Direkciji za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da preučujejo več možnosti poteka tovornega železniškega prometa – pod Rožnikom, pod staro Ljubljano, ob severni ali južni obvoznici – na podlagi urbanistične primernosti, okoljskih vidikov, stroškov in gradbenotehnične izvedljivosti. Ministrica Bratušek je poudarila, da gre za dolgoročno rešitev.
Kakšen smisel ima vse to? Državnega prostorskega načrta še ni, kljub temu pa se načrtuje in gradi brez jasne vizije, predvsem z evropskim denarjem. Ceneje in racionalneje bi bilo, če bi DRSI v državni prostorski načrt vključila županova že izvedena dela.
Alenka Bratušek je resor za infrastrukturo prevzela marca 2020. V začetku vlade Roberta Goloba je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, od 24. januarja 2023 pa je ministrica. Med drugim je odgovorna tudi za dogajanja v projektu Potniškega centra Ljubljana (PCL) in Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV).
Ministrica Bratušek ni upoštevala opozoril mestnega urbanista Janeza Koželja in generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa o nujnosti obvoznice za tovorni promet. Prav tako so bila preslišana svarila zdravstvene stroke, ki poudarja, da onesnažen zrak, hrup in tresljaji, ki jih bo povzročalo 450 tovornih vlakov dnevno skozi center Ljubljane, močno ogrožajo zdravje prebivalcev. Katastrofalne posledice za urbanistični razvoj prestolnice, ki bo razdeljena na pet delov z vpadnicami železniških tirov in protihrupnimi zaščitami, so prav tako prezrte.
Stihijsko načrtovanje in gradnja na območju Emonike in PCL sta se začela po prejemu 65 milijonov evrov evropskega denarja iz sklada za okrevanje avgusta 2021, ko je takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napovedal: »Najprej posodobitev, potem poglobitev železnice.« Ko je posodobitev onemogočila poglobitev, so se nadaljevala rušenja nadvoza na Dunajski cesti, načrtovanje megalomanskega Šmartinskega podvoza, gradnja severnega in južnega avtobusnega terminala ter glomaznega »mostu« železniške postaje. Ob tem je bila opuščena (in morda predvidena za rušenje) že obnovljena železniška postaja kot kulturni spomenik.
Župan Zoran Janković obljublja, da bo Ljubljana dobila najlepši potniški center v Evropi. A komu koristi lepota zgradbe, če je funkcionalno povsem zgrešena in ne omogoča hitrih prestopov med avtobusnim, železniškim in mestnim prometom?
Ministrica Bratušek bi lahko preprečila prodajo obsežnega zemljišča Madžarom za gradnjo Emonike (za zgolj 23 milijonov evrov), pri čemer so se odpovedali tudi obligaciji financiranja Potniškega centra v vrednosti 137 milijonov evrov. Prav tako bi lahko preprečila prodajo zemljišča ob Masarykovi cesti Slovakom za neznan znesek.
Avgusta 2021 sva (Kovač-Kerševan) predlagala referendum z jasnim vprašanjem: »Tovorni železniški promet po obvoznici ali skozi glavno železniško postajo?« Septembra istega leta sva predlagala južno-vzhodno obvoznico, saj je, po mnenju urbanista Koželja, severna obvoznica postala tehnično neizvedljiva. Tiskala sva brošuro z naslovom: Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan? In prosila, da se projekt predstavi javnosti. Brošuro sva poslala tudi Alenki Bratušek, a odgovorov ni bilo. Ljubljana, s polnimi žepi evropskih milijonov, bi lahko v celoti izvedla obvoznico za tovorni promet in poglobitev železnice skozi center mesta. Rešitev potrebujemo zdaj, ne v megleni prihodnosti, kot obljublja ministrica Bratušek.
Z opustitvijo gradnje madžarske Emonike in slovaškega Corwina je še vedno mogoče urediti začasne rešitve za nemoten razvoj železniške in avtobusne infrastrukture. Še vedno je mogoče izvesti južno-vzhodno obvoznico vzdolž južne avtoceste s priključitvijo dolenjske železnice in omogočiti urbanistični razvoj mesta v eni ravnini.
Nekdanji mestni urbanist Janez Koželj pravi, da je še vedno čas za referendum. Ali res?
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a, Ljubljana
