V upravičenem pričakovanju, da bo odgovorna uradna oseba preprečila več kot sedemmesečno agonijo živali, o čemer sem pod zgornjim naslovom nedavno prvič pisal v Dnevniku, prejmem obvestilo uradnega veterinarja. A tam mi je ta najprej zagrozil z lažno prijavo, potem pa napisal, da je lastnik izpolnil vse zakonske pogoje glede ravnanja s psom. Ni se pa potrudil, da bi v okviru predpisov našel način, kako prisiliti po mojem nevestnega lastnika, da živali zagotovi vsaj znosno, če že ne psu primerno življenje.
Kako je res poskrbljeno za psa, je razvidno že iz zadnjič objavljene fotografije. Sredi neznosne vročine živi na pohojenih in poležanih iztrebkih ob prevrnjeni posodi za vodo. Ostajam v prepričanju, da bi lahko bolje poskrbeli za žival, če bi imeli drugačen osebni odnos do živali in njihovih stisk. Na mestu uradnika bi mi bilo mar za humano ravnanje z živaljo, ne pa da trmasto vztraja, da je storil vse, ker je ravnal v skladu s predpisi. Tudi zoper odgovorno osebo, ki bi morala zaščititi žival, pa tega ne stori, bi se v primeru nehumanega ravnanja in trpinčenja živali našlo kakšno določilo, ki bi okrivilo uradnika.
Odgovorite mi torej prosim na vprašanje, ali je humano, da pes živi na neznosni vročini, ob nepitni vodi in na iztrebkih? Prijav gotovo ne bom več vlagal, pa ne zato, ker bi se bal posledic grožnje uradnega veterinarja, ampak zato, ker je očitno, da so tako nehumani lastniki kot neobčutljivi uradniki zaščiteni z neumnimi predpisi.
Jožef Martini, Ljubljana