V številki 12 je Kaja Benko v članku »Zelje je zvezda tržnice« zapisala: »Naj bo sneg, sonce, veter ali dež, na osrednji ljubljanski tržnici je vedno živahno. Pozimi sicer za stojnicami stoji nekaj manj prodajalcev, a redni so tam vsak dan in zaradi njih so tudi redni kupci, ki cenijo svežo in okusno zelenjavo in sadje, za katero vedo, od kod je, predvsem pa osebni odnos, ki so ga skozi leta zgradili s 'svojo' branjevko ali branjevcem.« Res je, kakor tudi zapis izjave Mehmeda Babića, da »so nad tržnico navdušeni tudi turisti iz vsega sveta, ki pravijo, da take ni v vsej Evropi«.
»MOL je konec minulega leta predstavila načrte za celovito obnovo tržnice, s katero želijo izboljšati razmere tako za prodajalce kot kupce. V prihodnjih dveh letih in pol bodo celotno območje prenovili.« Res je, prenova tržnice je potrebna. Že leta 2012 sva (Kerševan-Kovač) gospodu županu posredovala idejni projekt »posodobljena tržnica brez garaž« s prošnjo predstavitve javnosti, a za to ni bilo interesa. Megalomanski poseg gradnje garaže v štirih podzemnih etažah z izredno težavno rizično gradnjo, ki ogroža Plečnikove arkade in sosednje zgradbe od Semenišča do Stolnice in dalje proti Robbovemu vodnjaku tržnici, ni potreben.
»Poleg tega bodo uredili tudi parkirne prostore, kjer bodo v prvi vrsti zagotovili prostor za parkiranje dostavnih vozil najemnikov na tržnici in vozil stanovalcev starega mestnega jedra. V Kresiji pa bodo ostali prostori Mestne uprave MOL.« A res? Zakaj je potem potrebna dogradnja Mahrove hiše, ki grobo posega v prostor odprte tržnice preko obzidja srednjeveške Ljubljane? V njej naj bi bila administracija MOL, je bilo zapisano, kje so parkirišča za osebje administracije in obiskovalce, pa ni bilo povedano.
»Na MOL so pri načrtovanju namenili posebno skrb ohranitvi Plečnikove dediščine, ki je vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.« Ali res? Kljub sanaciji razpok po gradnji Mesarskega mostu se poškodbe nadaljujejo v tleh in okoli stebra arkad. Delovanje podzemnih tokov je vidno na razpokah Plečnikovih arkad na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, na območju odprte tržnice in ob Semenišču, a o tem Zavod za varstvo kulturne dediščino (ZVKDS) molči.
Svarila stroke ter izkušnje z delovanjem podtalnice po gradnji podzemnih garaž na Kongresnem trgu in posledični stroški sanacij gospoda župana ne zanimajo. O garancijah za sanacijo posledic gradnje garaž pod tržnico, ki daleč presegajo zmožnosti MOL, ni govora. To je aktualno vprašanje tudi ob dogodkih pri pričetku gradnje Drame, kjer so sosedje ustavili pričetek gradnje, ker ni jasno, kdo bo poravnal škodo, ki bi lahko nastala pri gradnji obnove. Stroški sanacije stanovanjske zgradbe ob Drami pa se ne dajo primerjati s stroški sanacije poškodb na Plečnikovih arkadah in na zgradbah, zaščitenih kot spomenik državnega pomena neprecenljive vrednosti narodne zgodovine.
»Klemen Dovč je prepričan, da bi morala biti prenova tržnice izpeljana že zdavnaj, saj prodajalci nimajo osnovnih pogojev za delo, so brez sanitarij in drugih prostorov, kjer bi lahko odložili stvari, otežena je tudi dostava.« Ali res? Kot prva etapa garaž pod tržnico skupaj z Mesarskim mostom so že zgrajene nove sanitarije, najbližje tržnici. Res je, da ob dežju lije voda skozi diletacijo na stropu, ob mrazu pa je otežen dostop preko zaledenelih strmih stopnic, a te tegobe bo MOL prav gotovo odpravila. Kar se tiče prostorov za odlaganje stvari in dvigala za prodajalce »sveže in okusne zelenjave in sadja, za katero kupci vedo, od kod je«, ni problema. Neprodano in odpadke odpeljejo domov na svoje kmetije za osebno uporabo in hrano živali. Dostava bi bila veliko bolj otežena iz kletne etaže pod tržnico s prelaganjem iz dostavnih vozil, nato z dvigali in vozički do stojnic gor in dol. Za prekupčevalce pa je poskrbel že arhitekt Jože Plečnik z urejenimi skladišči v kletnih prostorih pod arkadami z dvigali na odprto tržnico. MOL mora le vrniti prostore prvotnemu namenu in usposobiti že postavljena dvigala.
Zakaj se gospod župan že vse od leta 2006 tako krčevito oklepa realizacije garaž pod tržnico? Garaža je potrebna za ureditev hotela v Kresiji, je bilo zapisano že v zapisniku dvajsete seje ZVKDS dne 3. 11. 2008. V članku dne 26. 11. 2009 je zapisano, da Janković načrtuje z ruskim partnerjem graditev luksuznega hotela v Kresiji in zaradi tega potrebuje garažno hišo pod tržnico. V Dnevnikovem intervjuju dne 20. 2. 2010 pa je gospod župan sam povedal, da si želi biti po upokojitvi »receptor« v hotelu, posebej pri srcu pa mu je med drugimi Kresija.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
