Parlament mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta. Ker sodišče ni razveljavilo omenjene določbe, se ta uporablja še naprej, in sicer tudi po izteku enoletnega roka, ki ga zakonodajalec sicer mora spoštovati, vse do odprave protiustavnosti na zakonodajni ravni.
Glede na odločitev sodišča se lahko torej alkotest uporablja še naprej. In če se z njim ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon, je to lahko celo dokaz v prekrškovnem postopku. Zanimivo: protiustaven dokaz je lahko podlaga za kaznovanje! Kazen pa je lahko celo izguba vozniškega dovoljenja in visoka globa. Ali je to v skladu s pravno državo? Ali pravna država dopušča uporabo protiustavnih sredstev oziroma dokazov? Ali bo nekdo, ki bo izgubil vozniško dovoljenje in plačal visoko globo na podlagi dokazljivo protiustavnega dokaza, še imel zaupanje v pravno državo? Ali odločitev ustavnega sodišča o tem, da se lahko še naprej uporablja alkotest kljub protiustavnosti, ne spodjeda pravne države in zaupanja v pravo? Ali ne vodi zakonita uporaba protiustavnosti v vedno bolj protiustavno pravno državo?
Ustavno sodišče je določilo rok enega leta za odpravo protiustavnosti določb o uporabi alkotesta. To je dolg rok glede na to, da je treba spremeniti samo en člen zakona, še posebej če ga primerjamo s sprejemom Šutarjevega zakona, ki ima več deset členov in je bistveno bolj kompleksen kot omenjeni protiustavni člen oziroma njegov del. Državi je uspelo sprejeti omenjeni zakon v roku približno mesec dni, za odpravo protiustavnosti alkotesta pa ima na voljo kar leto dni oz. kar celo »večnost«, kajti ustavno sodišče pravi, da se alkotest lahko uporablja tudi po izteku enoletnega roka vse do odprave protiustavnosti na zakonodajni ravni. Če parlament protiustavnosti ne bo odpravil v roku enega leta, se bo protiustavni alkotest lahko uporabljal leta in leta, mogoče celo »večno«. Ali gre za legalizacijo protiustavnega stanja za dolgo časa?
Ustavno sodišče pravi, da sporne določbe ni razveljavilo zaradi tega, ker bi razveljavitev zakonske podlage za alkoteste vzpostavila še bolj protiustavno stanje, saj v vmesnem času ne bi bilo ustrezno varovano zdravje in življenje udeležencev cestnega prometa. Ta obrazložitev je čudna, kajti država lahko protiustavno določbo spremeni zelo hitro, v nekaj tednih, mogoče še prej, podobno kot je sprejela Šutarjev zakon. Poleg tega pa za neustavno stanje, o katerem govori ustavno sodišče, ne bi bilo odgovorno to sodišče, temveč zakonodajalec, ki je sprejel protiustavno zakonsko določbo. Ta odgovornost bi zakonodajalca verjetno »prisilila«, da bi hitro spremenil sporno določilo. Ali sodišče »eno zlo preprečuje z drugim zlom«? Če da, ali ni potem zlo postalo del pravne države? Ker ima zlo tendenco povezovanja z drugim zlom, ali se lahko zgodi, da bo zlo preplavilo pravno državo? Če mogoče že ni.
Zakonita uporaba protiustavne zakonske določbe pa je samo ena izmed »cvetk« pravne države. Kaj je mogoče reči za pravno ureditev, po kateri, rečeno smiselno, predpis velja, pa se ne uporablja, ali pa predpis ne velja, pa se kljub temu uporablja. Če ne velja, ga pravno ni, kako se lahko potem nekaj, česar ni, uporablja? Ali ne spominja to, vsaj simbolno, na kvantno superpozicijo, po kateri lahko istočasno obstajata da in ne: ne (ne velja) in da (se uporablja)?
Zanimivo je še, da je upravno sodišče prepovedalo uporabo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ker je vlada v roku, postavljenem od ustavnega sodišča, ki je ugotovilo njeno protiustavnost, ni spremenila. Država torej po eni strani dopušča »večno« uporabo predpisa, po drugi strani pa prepove uporabo predpisa, ker ni bil usklajen v postavljenem roku, torej »nevečna« uporaba predpisa. Ali ni to čudno?
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
