Pred leti sem v strokovni reviji Mineral objavil članek o rudarjih v svetovnih vojnah. Da bo zadeva nenadoma aktualna, nisem pričakoval, toda žal je. Ko poslušamo naše politike, kam vložiti denar za obrambo, je treba obnoviti izkušnje iz preteklosti. Sodobna vojna se izvaja predvsem z zraka, to nam ponazarja vojna v Ukrajini, kjer zaradi konfiguracije terena ni učinkovitih zaklonišč, posledica pa je masovno umiranje vojakov. Pa si poglejmo možnosti za zaščito prebivalcev in vojakov v Sloveniji. Obstaja še veliko rovov in podkopov ob opuščenih rudnikih, ki bi se dali uporabiti za podzemno industrijo, skladišča in zaklonišča. Tudi opuščene cestne in železniške predore se lahko uporabi za te namene. Iz druge svetovne vojne imamo v Mariboru, Kranju in še kje prave katakombe kot ostanek okupatorskih načrtov. Verjetno pa bi se dalo poleg obstoječih objektov zgraditi tudi nove skozi že obstoječe predore, ali pa v goratih predelih države. Za primer podajam stanje v Švici. Kot direktor trboveljskega podjetja RGD sem s svojimi rudarji in s švicarskimi partnerji gradil številne predore in zračilne jaške, ki so imeli številne obhode in razne komore, ki so služili predvsem vojski. Švica je tudi sicer prevrtana kot njihov sir. To dejstvo jih je tudi rešilo pred vdorom nacistične vojske, takrat, ko so Švicarji sestreljevali nemška letala, ki so prečkala Švico ob napadu na Francijo. Nemški generalštab je Švicarjem zagrozil z napadom, če takoj ne prenehajo. Vodstvo švicarske vojske pa je ukazalo umik svoje vojske v gore ter obrambo iz gorskih predorskih položajev. To navsezadnje sicer ni bilo potrebno, ker so se nacisti pred tem ustrašili za svoje bančne vloge v švicarskih bankah. Tudi v Sloveniji bi bilo zato treba poiskati ustrezno podzemno zaščito ter ustrezno protizračno obrambo. To je pa naloga rudarjev v sodelovanju z gradbeno operativo in vojsko, seveda.
Matjaž Cerovac, Letuš
