Za prost pretok ljudi schengen ugaša, ker da je pretirano propusten za migrante z juga – za tanke, oklepnike, topove, vojaško opremo in vojake pa bi ga uvedli, celo na silo. Tovrstni transporti in tranziti čez ozemlja članic bi postali možni tudi brez soglasja dotičnih držav. Le obvestili bi jih. In še prednost bi imeli pred ostalimi uporabniki prometne infrastrukture. Primer: Italija bi naložila na vlak 100 tankov, 200 topov in 5000 vojakov ter pripravila cestni konvoj 300 oklepnikov, za pomoč Poljski pri varovanju vzhodne meje, in bi izbrala smer Slovenija, Avstrija ali Madžarska, Slovaška, o terminu tranzita bi nas samo seznanila in mi bi ji bili dolžni pravočasno sprostiti transportne poti, pa naj nam je to všeč ali ne.
No, kar tako ne bi šlo, nekaj korakov bi še bilo potrebnih v Bruslju. Večji premik vojaških sil ne bi bil možen brez predhodne ocene Evropske komisije o njegovi nujnosti in le na tej podlagi bi ga nato odobril Svet EU.
Toda privoščimo si malce špekulacije ob našem morebitnem odhodu iz zveze Nato, recimo, ko bi nas spodili iz nje, ker nebogljeni, tako kot Španija, ne bi zmogli višanja obrambnih izdatkov na Trumpovih famoznih 5 % BDP, ali ko bi se o odhodu iz Nata odločili sami na referendumu, ki bi ga mirovniki uspeli iztržiti od državnega zbora. Zagovorniki tega članstva nas strašijo s tem, da nas Nato varuje ne le pred zunanjim sovragom, seveda od ruskega medveda najprej, ampak tudi pred notranjimi skušnjavami nekaterih mejašev po vrnitvi v toku zgodovine izgubljenih ozemelj. Madžarski bi naj dišalo Prekmurje, Avstriji Koroška, Italiji Istra, Primorska in Notranjska do nekdanje Rapalske meje. Na tako strašenje se odzivam z nasmeškom, ker že sama ideja o čem takem pomeni po mojem, da vrhunca neumnosti še nismo dosegli, a predpostavimo, da sem sam neuk ali pretirano naiven in se tak scenariji zares zgodi. Italija bi s pretvezo vojaškega tranzita na Madžarsko in naprej ter z odobritvijo Sveta EU pripeljala k nam trikrat močnejšo silo v orožju, opremi in vojaki, kot je naša, domača, se ustavila v Postojni, tam izkrcala ves transport in razglasila nadzor nad tem delom Slovenije, ne da bi kdo sprožil en sam strel. Morda bi ob trojnem paktu storili enako še Avstrija in Madžarska in nam bi ostal odprt le še spor Darsa s tovornjakarji za boljšo pretočnost avtocestnega križa.
Toda brez panike, za izboljšanje vojaške mobilnosti v Evropski uniji – tako pravi evropski komisar za promet Cicikostas – bo nujno najti okoli 100 milijard evrov, ker da prometna infrastruktura, kakršno imamo danes, še ne omogoča večjih vojaških premikov. Potrebno bo ceste in avtoceste razširiti, mostove in predore enako, podvojiti železniške zmogljivosti. Govori se o cca 500 infrastrukturnih projektih v naslednjih petih letih. Evropska unija si je namreč zadala cilj, da mora biti do leta 2030 ustrezno obrambno pripravljena za odziv na različne grožnje.
Ob vsem tem si rečem: ekonomsko, fiskalno, politično suverenost smo že žrtvovali, bomo še ozemeljsko?
Aurelio Juri, Koper
