Ob tej priložnosti vas vljudno vabim, da si ogledate spletno stran www.ciopt.si, še posebej podpisane pripombe k predlogu DPN za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo z okoljskim poročilom v rubriki Argumenti. Vzemite si čas, pripombe pozorno preberite, razmislite in javno podajte svoje osebno ali strokovno mnenje na vse podpisane in poslane pripombe. Verjetno ste seznanjeni tudi o delovanju civilne iniciative Občanom prijazna železnica. Oglejte si tudi njihovo spletno stran in razmislite, ali so res izčrpane vse možne variante izgradnje sodobne železnice, kateri nihče ne nasprotuje, saj vsi vemo, da je Slovenija na tem področju zaspala, in ali je res ta varianta DPN najboljša možna za državljane in Slovenijo. Poudariti želim, da sta obe iniciativi zbrali več kot 3000 podpisov državljank in državljanov, ki se ne strinjajo s predlaganim DPN. Koliko jih še mora biti, da bodo slišane konstruktivne pripombe, predlogi in da končno prejmemo odgovore? Oglejte si posnetek javne predstavitve državnih gradiv v Medvodah 18. 6. 2024 ter strokovno in kritično ocenite, kako prepričljivi so argumenti pripravljalcev DPN.
Maček tako v odgovoru piše: »Vsakdo takoj uvidi, da je utemeljevanje gradnje hitre proge preko Brnika ekonomsko totalno zgrešeno in nedvomno bi bili svetovni unikum z izgradnjo 30 km dolge hitre proge. Z gradnjo nove proge preko Brnika bi tako dobili ekonomsko neupravičeno hitro progo, obenem bi pa morali vseeno doseči dvotirnost proge proti Kranju zaradi povečanega lokalnega potniškega prometa in precejšnega mednarodnega tovornega prometa.« Zakaj govorite o 30 km dolgi hitri progi, saj je vendarle treba strateško gledati traso Ljubljana–avstrijska meja, mar ne? Argument ekonomičnosti pri tako velikih in ne glede na izbrane variante dragih projektih ne more in ne sme biti odločilni kriterij, glede na vse druge negativne vplive. Seveda je denar pomemben, so pa posledice in negativni učinki hujši od privarčevanega denarja in nekaterih stvari se po povzročeni škodi ne da več povrniti v obstoječe stanje ali plačati z denarjem. Sprašujem, za koliko evrov pa je predstavljena varianta DPN cenejša od variante ob avtocesti, saj javnost nima te informacije.
Maček še doda: »Ima pa tole naše letališče odločno premalo potnikov. Letni promet letališča v letu 2024 je bil namreč okoli 1,4 milijona potnikov, kar je sicer približno spodnja meja upravičenosti za izgradnjo hitre proge.« Če razumem pravilno, že leta 2024 izpolnjujemo spodnjo mejo upravičenosti za izgradnjo hitre proge. Pričakovati je, da se bo v prihodnosti število potnikov samo še povečevalo glede na vzpon turistične panoge. Verjetno obstajajo kakšni izračuni in napovedi za 10, 20 let. Čas je, da gledamo naprej in ne nazaj, sicer bomo zopet zaostali. Pred kratkim sem se vozil po avtocesti Ljubljana–Torino. Vseskozi ob avtocesti je tudi dvotirna železniška proga, kjer je še ni, jo pospešeno gradijo. Mogoče pa je varianta izgradnje tira ob gorenjski avtocesti samo za tovorni promet, obstoječi tir Ljubljana–Kranj pa se končno prepusti prebivalcem, poveča se vozni takt in uredi vozne rede, da vlaki ne bodo več zamujali.
Dodajam še komentar na zaključni stavek M. Mačka: »Vsekakor kaže, da se ta civilna iniciativa OPT, katere član je gospod Skobir, bori proti okoljsko sprejemljivi progi iz določenega razloga, znanega kot NIMBY (ne preko mojega dvorišča) in ga tako nič ne moti precej večji poseg v kmetijska zemljišča ob AC.« Prosim, posredujte varianto ob gorenjski avtocesti, da bomo v javnosti imeli vpogled, koliko hektarov kmetijskih zemljišč ob avtocesti bi bilo ogroženih, saj drugače ni mogoče objektivno presojati. Bodite konkretni in s številkami ter parcelami oplemenitite svojo trditev.
Menim, da bi se morali zamisliti, zakaj se ustanavljajo civilne iniciative. Zaključni stavek je podcenjujoč do vseh ljudi, ki se vključujejo v civilne iniciative. Zavedati se morate, da so med njimi tudi strokovnjaki z različnih področij, ki so verjetno vsaj tako strokovni kot strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi DPN. Upam in želim si, da se bo trud civilnih iniciativ, ki argumentirano in upravičeno zagovarjajo svoja stališča in opozarjajo na nepravilnosti, obrestoval in da bodo slišani v javnosti ter pri odločevalcih. Odločevalci pa naj si vzamejo dovolj časa za transparentno in pravočasno komunikacijo z javnostjo ne glede na to, katera politična opcija vlada. Potem verjetno tudi civilne iniciative ne bodo več potrebne.
Matjaž Skobir, Stanežiče
