V odgovoru se bom omejil na predloge o opustitvi nadgradnje obstoječe proge in gradnji nove gorenjske tranzitne hitre proge ob AC do Brnika in naprej proti meji, kar je predlagala že Civilna iniciative za okolju prijazen tir (CIOPT) v dopisu državnemu svetu in o čemer je pisal tudi g. Skobir 30. 1. 2025 in omenjal hitro progo za hitrosti 200–300 km/h za mednarodne potniške vlake po trasi vzporedni AC v smeri Brnika in nato verjetno nekam naprej severno od Kranja. Ta varianta gorenjske železnice je bila sicer že pred časom strokovno zavrnjena. V odgovoru g. Skobirju sem lepo razložil, da letališče z letnim prometom skromnih 1,4 milijona potnikov (dnevno manj kot 4000) v letu 2024 ne more generirati potnikov za ekonomsko smiselno hitro povezavo proti Ljubljani. Za hitre železnice se namreč smatra minimalno pričakovani dnevni obseg 35 tisoč potnikov (70% sedanjega števila potnikov na vsem omrežju JŽI v RS). Tudi obseg mednarodnega prometa, trenutno 12 vlakov v/iz Beljaka dnevno, ne omogoča ekonomske upravičenosti gradnje; g. Skobirja sem tudi opozoril, da proga za hitrosti nad 200 km/h izključuje tovorni promet.
V pismu podpore g. Skobirju Duhovnik predlaga hitro tranzitno progo za tovorni in mednarodni potniški promet ob AC preko Brnika mimo Kranja proti meji z Avstrijo. Kako realen je pa takšen predlog, glede na sedanji obseg prometa in možno povečanje? Trenutna enotirna proga ima po podatkih upravljavca JŽI v Sloveniji med Ljubljano in Kranjem teoretično kapaciteto 118 vlakov dnevno. Proga bi naj bila 59-odstotno izkoriščena, torej po progi vozi dnevno 70 vlakov. Od tega je po veljavnem voznem redu dnevno 52 potniških vlakov in 18 tovornih, po mojem občutku nekoliko premalo, sam bi ocenil na do 30 dnevno, kar je tudi teoretični maksimum za nadaljevanje proti Jesenicam. In za ta relativno skromen tovorni in mednarodni potniški promet (na osnovi podatkov iz istega dokumenta se ocenjuje, da gre v smeri Zidanega Mosta dnevno 3–4-krat več tovornih vlakov) se zavzema za gradnjo dvotirne hitre tranzitne proge mimo Brnika s kapaciteto 350 vlakov dnevno. Pri sedanjem obsegu prometa bi bila izkoriščenost manj kot 12-odstotna. Tudi 60 direktnih vlakov v polurnem taktu ne bi dvignilo izkoriščenosti proge med Brnikom in Ljubljano na zadovoljivo višino, ne glede na to, da bi bilo v povprečju na vlaku potencialno manj kot 70 potnikov, medtem ko na trasi ob AC proti Ljubljani ni možen potencialni zajem večjega števila potnikov, ker poteka odmaknjeno od naselij.
Edina pametna rešitev je nadgradnja obstoječe gorenjske proge v dvotirnico za mešan promet in dvig hitrosti na 160 km/h verjetno po varianti VM2. Takšna proga ima kapaciteto preko 350 vlakov dnevno in lahko služi lokalnemu in mednarodnemu potniškemu prometu ter nenazadnje tovornemu prometu. Duhovnikov predlog o izmenični dvotirnosti pa močno omejuje prepustnost proge; verjetno je imel v mislih odsek med Medvodami in Retečami, kjer bi naj iz prostorskih razlogov ostala enotirnost. Iz sedanjih 4-minutnih voznih časov potniških vlakov dobimo, da je teoretična zmogljivost tega enotirnega odseka proge, upoštevaje enominutni čas za križanje, okoli 160 vlakov dnevno. S takim neumestnim varčevanjem bi bila proga ob predpostavki polurnega takta teoretično bolj izkoriščena, kakor je danes enotirnica, promet pa bi potekal dokaj neenakomerno z veliko možnostjo zamud. S takim enotirnim odsekom se 10–15 minutni taktni promet ne more izvajati.
Nadgradnja gorenjske proge pa potegne za seboj že predvideno gradnjo povezovalne proge med kamniško in gorenjsko železnico. V pismu Duhovnik navaja, da je graditev takšne povezovalne proge, na kateri bi bila potovalna hitrost 45 km/h, žalitev zdrave človeške pameti. Modernizirana kamniška proga bo omogočala večje potovalne hitrosti, na sedanjih elektrificiranih progah so za lokalne vlake okoli 60 km/h, na tej bi bilo verjetno nekoliko manj zaradi gostote postankov, toda na taki progi je možno uvesti tudi direktne vlake s samo nekaj postanki. Me pa zanima, kakšna žalitev pameti je potem vožnja na 30-krat prometnejše münchensko letališče s primestno progo S1 ali S2, ki traja 41 ali 47 minut.
dr. Marijan Maček, Ljubljana
