V Sloveniji žal pogosto velja, da se notranja revizija prikazuje kot krivec ali nebodigatreba, namesto kot funkcija, ki prispeva k boljšemu in preglednejšemu delovanju organizacij. Kot Združenje notranjih revizorjev IIA Slovenski inštitut, največje stanovsko združenje v Sloveniji, ki zagovarja interese in vlogo notranje revizije, želimo javnost poučiti o njenem poslanstvu in nalogah, da bodo ob branju poročila o nakupu pravosodne palače in opravljen nadzoru bolje razumeli kontekst in namen notranje revizije. Ob tem poudarjamo, ker nismo videli ne poročila notranje revizije Ministrstva za pravosodje ne poročila opravljene zunanje presoje kakovosti Urada za nadzor proračuna, da primera pravosodne palače ne moremo neposredno komentirati. Želimo pa poudariti bistvene lastnosti, ki bodo bralca lahko usmerili, da kritično presodi obe poročili.
Poročila notranje revizije so namenjena notranji javnosti in jih ne uporabljamo za »obračunavanje« z nasprotniki. Namen notranje revizije ni iskanje krivcev ali napak, temveč iskanje priložnosti za izboljšave ter analiziranje vzrokov za odstopanja, da jih organizacija lahko učinkovito odpravi. Globalni standardi notranjega revidiranja neposredno določajo načelo zaupnosti – poročila so praviloma namenjena ozkemu krogu ljudi in se brez predhodnega dogovora ne smejo deliti s širšo javnostjo.
Objava poročila notranjerevizijskega pregleda Nakupa pravosodne palače in nato zloraba istega poročila za obtoževanje posameznikov je kršitev temeljnih načel delovanja notranje revizije. Vlogo pregona na podlagi ugotovljenih dejstev opravljajo drugi organi (kot npr. inšpekcija, preiskovalni urad itd.).
Javni sektor v Sloveniji nima neodvisnega nadzornega organa, kar otežuje delo notranje revizije v javnem sektorju. Poročila notranje revizije so namenjena notranjim odločevalcem, pri čemer je ključno, da ima organizacija neodvisni organ, ki nadzira delovanje uprave oziroma vodstva. V javnem sektorju v Sloveniji takšnega organa praviloma ni (z redkimi izjemami, kot so revizijske komisije).
To pa pomeni, da notranja revizija, čeprav po svoji naravi neodvisna, pogosto poroča osebi ali organu, ki ga tudi pregleduje. Praviloma notranja revizija poroča ministru, ki je hkrati odgovoren za izvajanje in nadzor. Slovenski javni sektor ne pozna sistema kontrol in razmerij (angl. checks and balances), ki je osnova vsake demokratične ureditve. Okoliščin, kjer nekdo kontrolira roko, ki jo tudi hrani, pa predstavlja veliko omejitev neodvisnosti, ki jo notranja revizija potrebuje, da uspešno opravlja svoje delo.
Notranja revizija temelji na razpoložljivih dokazih in podatkih, ki jih pridobi med pregledom. Čeprav ima dostop do vseh relevantnih informacij, se lahko zgodi, da ji revidiranci določenih informacij ne predložijo ali jih celo prikrijejo, kar se je lahko zgodilo v pregledu nakupa pravosodne palače. V takih primerih notranja revizija poda ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev. To pa ne pomeni, da so bili zaključki napačni, ampak le, da so bili zaključki sprejeti na ne razpoložljivih dejstvih, ki jih odgovorne osebe, ki bi morale razkriti vse informacije notranji reviziji, niso storile.
Notranja revizija ni nezmotljiva in njen cilj je podajanje nepristranskih dejstev in priporočil, kako organizacija lahko izboljša svoje procese in poslovanje. Kako pa se ta dejstva uporabijo, pa je v rokah odločevalcev, ki velikokrat ta dejstva prezrejo.
Ko notranja revizija postane orodje senzacionalizma, se izgubi njena prava vrednost – iskanje priložnosti za izboljšave. Ključno je, da javnost in odločevalci razumejo, da njena vloga ni v kaznovanju ali iskanju krivcev, temveč v prispevku k boljšemu delovanju organizacij. Ko se njeno delo uporabi za politična obračunavanja ali kot orodje za obtoževanje, se kršijo temeljna načela te stroke. Za vse, ki zdaj s prstom kažejo na notranjo revizijo v primeru pravosodne palače in iščejo najmanjše in nepomembne napake, velja opomniti na slovenski pregovor: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Vse kar notranji revizorji želimo je, da se nam omogoči, da (p)ostane to, kar je – strokovna funkcija, usmerjena k izboljšanju in večji preglednosti.
dr. Matej Drašček, Ljubljana
V imenu Združenja notranjih revizorjev IIA - Slovenski inštitut
