Nagovarja srednji sloj, češ, treba bo zategovati pasove zaradi neodgovorne ter ogrožujoče slovenske in še zlasti evropske politike? Ali opozarja grabežljivo elito, obogatela je pretežno na naš račun, naj bo previdnejša? V resnici pa zvenijo iz njenih ust take besede skoraj kot norčevanje, kot pridiga bogatega revnemu, kako naj živi. Da bo sam še vedno enako bogat ali postal še bogatejši. Ljudje pa si najprej želimo, da nam bi bili voditelji za zgled.
Razslojevanja prebivalstva je po več kot treh desetletjih težko zaustaviti, kaj šele obrniti v drugo smer. Kako težko je sprejemati soglasja med različnimi stranmi, ki vsaka brani svoje interese, recimo vidimo zdaj ob obljubljenih spremembah. Ali naj odločevalec popusti bogatim in zaradi njihovega soglasja sprejme odločitev, ki bo (še vedno) njim v prid in krivična do ostalih? Ali naj sprejme pošteno odločitev, ki pa zaradi protesta močnih in bogatih ne bo zaživela? Po mojem laičnem prepričanju popuščanje eliti ni niti primerno niti sprejemljivo. Se ne zavedamo, da lahko dolgoročno vodi – ob dodatnem stopnjevanem razslojevanju – do nemirov, velikih konfliktov, tudi do revolucije?
Koliko časa bomo lahko samo mirno opazovali vse nepravilnosti, da ne uporabim hujše besede, ki se dogajajo? Raziskovalni novinar (necenzurirano.si) je na primer pred dnevi pisal o tem, kako je zasebna zobozdravnica, lastnica največje zasebne ortodontske klinike, (največ sredstev pa menda sprejme iz naše zdravstvene blagajne), sestra Marka Bitenca, lastnika klinike Kirurgija Bitenc in nekdanjega predsednika Zdravniške zbornice, za slabe tri milijone evrov kupila renesančni dvorec Drnča pri Begunjah na Gorenjskem. Novinar se sprašuje, kako je nakup financirala in zakaj je bil dvorec dolgo časa v rokah slamnatih oseb in podjetij poštnih nabiralnikov iz davčnih oaz. Več podatkov nakazuje, nadaljuje novinar, da bi lahko bil v ozadju nakupa njen soprog, bankrotirani dolgoletni častni konzul Cipra v Sloveniji, ki državi ni plačal 340.000 evrov davkov. »Njegovi dolgovi so bili izbrisani, upniki na čelu z državo pa so iz stečajne mase dobili le drobiž.« Vse skupaj očitno smrdi. Nič nimam proti temu, verjamem, da tudi drugi ne, če kdo obogati z delom ali na drug pošten način. Nekaj drugega pa pomeni izkoriščanje lukenj v zakonih, pisanje zakonov v prid nekaterih in črpanje skupnega dobra. Do kdaj še?
Zakaj omenjam ob množici podobnih primerov ravno tega? Ker mi je osebno izzval jezo in žalost. Drnča je pred leti bila, včasih smo dvorec imenovali Čufarjev dom, domovanje bolnikov s kroničnimi duševnimi motnjami kot del »naše« Psihiatrične bolnišnice Begunje. Bolniki so tam dolga leta živeli in se zdravili, obdani z lepo, še neokrnjeno naravo in s požrtvovalnim zdravstvenim osebjem. Zdaj pa je dvorec namenjen …?
Predsednico Natašo Pirc Musar večkrat omenjam, ker sama poudarja, da je kot neposredno izvoljena zavezana ljudem, torej tudi meni, da je njena moralna obveznost, da spregovori o stvareh, pomembnih za Slovenijo, in da vsako kritiko hvaležno sprejema. Res? Potem me še zanima, kdaj je ugotovila, ko pravi, da so Romi strokovnjaki za izmikanje plačilu kazni, ker nimajo nič, da bi jim vzeli. Zanima me, zakaj omenja ravno njih – kakšna država sploh smo, da eni ljudje umirajo na cestah, drugi pa nimajo nič – molči pa o veliko večjih »strokovnjakih«, ki se izmikajo plačilu davkov in dolgov, ki povzročajo milijonsko škodo, uničijo tovarne in jemljejo delavcem delovna mesta. Zakaj? Zdi se mi, da poznam razloge.
Polona Jamnik, Bled
