Odločali so se, kam naj grejo, ker nekoga tam že imajo. In ko sem povedal, da snemam film o priseljencih s Kosova, sem bil takoj sprejet. In ko sem rekel, da sem iz Kranja, me je takoj obstopilo deset ljudi, ki so hoteli nekaj izvedeti o Kranju. To je res verižna reakcija. Kje v Sloveniji je najlaže dobiti delovno dovoljenje. Očitno je bil Kranj nekoč res destinacija, za katero se je vedelo, da je mogoče na upravni enoti z manj problemi urediti vse papirje. Zato je v Kranju, Izoli, Postojni, Celju več albanske populacije kot v drugih mestih.
Malo je to že odvisno od lokalnih oblasti. To je bilo v obdobju župana Mohorja Bogataja (1998–2006, 2010–2014), ki so ga obtoževali, da novači Albance in celo organizira avtobuse, da lažje prihajajo s Kosova. Kar seveda ni bilo res. Vedelo se je, da če boš prišel s Kosova, boš na kranjski upravni enoti (UE) lahko uredil vse papirje. Upravna enota pa seveda spada pod državo, ne pod mestno občino. In to je v Kranju problem. Ker sta upravna enota in občina na istem naslovu, je Mestna občina Kranj (MOK) recimo prestavila svoj glavni vhod za vogal, ker je pred zgradbo vedno bilo veliko Albancev, ki so čakali pred UE. MOK vedno poudarja: mi nismo UE, to je problem države. Nismo mi tisti, ki so pripeljali Albance, to je država naredila.
Večer v soboto
