Začelo se je 2005 s t. i. Grimsovim zakonom, ki je prekinil mandate direktorjev in članov programskega sveta RTVS ter izločil predstavnike strokovne javnosti in civilne družbe iz programskega sveta ter jih nadomestil s pripadniki esdeesovske politične opcije. Po podobi SDS sestavljen programski svet je za generalnega direktorja (GD) imenoval kandidata, ki ni izpolnjeval statutarnih pogojev in ki je sam izjavil, da se na RTV ne spozna. Za direktorja TVS je bil imenovan Jože Možina, javna TV je izgubljala relevantnost in gledanost. Njegovi nasledniki so se več let trudili popraviti kredibilnost javne televizije.
Covidna koalicija, sestavljena po odstopu legitimne vlade leta 2020, v sestavi SDS in odpadnikov DeSUS in SMC (ki so pokopali obe stranki), je imenovala nove člane programskega sveta, pri čemer ni upoštevala zakonskih kriterijev pri izbiri članov. Postavila je politični sestav esdeesovskih vernikov. Zgodovina se ponavlja kot farsa: programski svet je imenoval za GD kandidata, ki ne izpolnjuje zakonskih in statutarnih pogojev. Kandidat iz leta 2005 ni poznal RTV dejavnosti, je pa imel izkušnje kot direktor sicer manjšega trgovskega podjetja. Kandidat 2020 je brez vsakih relevantnih vodstvenih izkušenj. Postavljen je zato, da uresničuje navodila SDS. Za direktorja TVS je imenovan porte-parole esdeesove vlade, ki so jo volivci z veliko večino odplavili na smetišče zgodovine. Javna televizija izgublja ugled, kredibilnost, gledanost …
Novi sestav DZ je sprejel nov zakon o RTVS, ki je izločil neposredni vpliv političnih strank v svetu RTVS ter postavil visoke kriterije za izbor članov iz vrst strokovne javnosti in civilne družbe. A zdaj nastopi »Operacija RTVS«! Najprej oviranje novega zakona v DZ, nato zakonodajni referendum (kjer je bil z ogromno večino potrjen nov zakon) in nato pritožba na ustavno sodišče. Ustavno sodišče naj bi presojalo na eni strani pravice vodilnih in članov PS do ohranitve mandata, na drugi strani pa ali spoštovati ljudsko voljo, izraženo na referendumu, novo ureditev vodenja RTVS (nestrankarski sestav sveta RTVS, nova ureditev kolektivnega poslovodstva), javni interes za neodvisno javno RTV ter interes plačnikov RTV prispevka za kredibilen medij.
Cilj »Operacije RTVS« je bil zadržati veljavnost zakona (da bi US razveljavilo zakon, si težko predstavlja večina pravnih strokovnjakov). Pri treh ustavnih sodnikih, imenovanih s podporo SDS, ni pričakovati težav. Eden najbolj kompetentnih sodnikov za medijsko pravno področje je bil s spretno intrigo izločen iz odločanja: njegova bivša odvetniška pisarna, najeta s strani GD RTVS, je dala pravno mnenje, ki vsebuje »nekatere navedbe v prid pobudnikov ustavne presoje«, pri čemer so v tej ugledni pisarni spregledali pravi namen tega naročila. A pridobiti je bilo treba vsaj še enega ustavnega sodnika. Iz ločenih mnenj je razvidno, da se je eden od sodnikov oprl na primer »Petan«. Gre za primer, ki nima pravne povezave z obravnavanim zakonom. Zakon iz leta 1993 ni spremenil položaja GD, tudi ni ex lege razveljavil mandata GD, temveč je uvedel institut »glasovanja o zaupnici« GD. Večina takratnih ustavnih sodnikov je menila, da to ni v skladu z ustavo. Zdaj želijo izločiti še eno neodvisno ustavno sodnico. Ustavni sodnik, ki je javno izrazil dvom v novi zakon o RTVS in se v večini ločenih mnenj kaže kot »advokat« esdeesovske politike, pa seveda ne predlaga svoje izločitve!?
»Operacijo RTVS« je treba postaviti v kontekst oviranja novega sestava DZ in nove vlade pri stabilizaciji razmer v RS po katastrofalni dediščini, ki je ostala za esdesovo vlado. Ali je slučajno nenadno zaostrovanje Fidesa, demonstriranje skupin kmetov, upokojencev itd pod vodstvom SDS demagogov? Obstrukcija začetka delovanja DZ, laži, osebne diskreditacije na novo izvoljenih politikov, smešenje RS v evropskem parlamentu …? Za uspešno rušenje nove oblasti je nujno poleg nebogljenih esdesovskih trobil zavzeti RTVS. Ustavno sodišče pa razmišlja …
Remzo Skenderović, Ljubljana
