Velikonočno praznovanje mi je grdo pokvarilo vljudnostno pismo zavarovalnice Generali, ki me je obvestila, da bo moja zavarovalna premija od maja naprej dražja za 'skromnih' 30,14 %. Brez povišanja premije so zdržali in se za nas žrtvovali, kar tri leta. Tako piše v pismu. Zavarovalnica je skoraj bankrotirala. Če sem prav sledil, so imeli 'komaj' trideset milijonov dobička. Katastrofa za družbo, ki mora poslovati z dobičkom. Pazite, prosim, poslujejo z dobički, ne z zdravstvenimi skrbmi zavarovancev. Oprostite, ampak to je manipuliranje z mojim zdravjem.
Podražili da so se manipulativni stroški. Kateri pa? Svinčniki, papir, tinta ... Bencin se je podražil tudi meni. No pošta je res dvignila cene, vem, ampak ne za 30 %.
Zraven vljudnostnih fraz sem čutil pritajeno grožnjo: »Če tega ne sprejmete, boste pa pri zdravniku doplačali vsakič zajetno vsoto.« Ob tem sem se spomnil primera moje sestrične iz Clevelanda. Zbolela je za rakom na dojki. Bilo je vprašanje, ali bo šel sin Robert študirat IT ali pa Jožica na operacijo. Čez leto dni smo jo pokopali. Tako je v Ameriki.
Veriga mojih tegob je tako skoraj sklenjena. Bila bi sklenjena, če bi sodobni liberali v naši vladi povečali tudi mojo penzijo za 30 %.
Pri tem me žre. Zdravnike smo šolali zastonj. V Ameriki, od koder nosijo ideje naši politiki, je treba študij plačati. Jim bomo zaračunali to?
Zdravje nam je Slovencem, vedno na prvem mestu. Prav. S samoprispevki smo dobrih petdeset let zidali zdravstvene domove, bolnice, kulturne ustanove. Samo v Ljubljani je bilo takrat zgrajenih šest ZD in tri zdravstvene postaje. Zgrajen je bil še moderen UKC z mislijo, da bi bila zdravnik in zdravstvena oskrba vsem, čim bližje. Prispevki za zdravstveno varstvo so znašali skoraj eno tretjino plače. Zdravstvena zavarovalnica operira danes z dobrimi štirimi milijardami denarja. Poleg tega smo v samostojni Sloveniji dobili še 'dopolnilno zavarovanje', ki operira z dobrimi šesto milijoni denarja. Brez besed smo pristajali na to. Ampak to je skoraj polovica državnega budžeta, ki znaša nekaj čez dvanajst milijard.
V teh milijardah tiči 'zdravstveni' zajec. Kako do njih?
Potem smo na študij, predvsem v Ameriko, poslali nekaj dobrih študentov, ki so se v 'zlati' tujini naučili, kaj se da storiti s takim bogastvom. Pričel se je cunami razprodaje z znojem in trudom starejših generacij prigaranih splošnih bogastev. Mirno, brez vesti so 'izbranci' prodajali orožje TO, letališča, ladje Splošne plovbe, letala Adrie, Mercator s celo prehrambeno verigo Slovenije, Tam, Železarne, Iskro … Sem kaj pozabil? Ja, bolnišnice. Naprodaj so. Kar kličejo razne bitence, beovičeve in druge mojstre, poslovneže, vešče trgovanja z zdravjem, da se postavijo v vrsto. In?
Kar malo potuhnjeno, v ozadju, skrivaj, sledijo tej razprodaji 'zavarovalnice' in si zaračunavajo 'manipulativne in druge stroške', »na katere nimamo vpliva«, so zapisali v pojasnilih prej omenjenega pisma. Kot da imam pa jaz kakšen vpliv na to. Včasih sem ga imel, ampak to je bil čas 'komunizma', kot temu oni pravijo. Ta čas pa moramo čimprej pozabiti, zradirati, izbrisati, ker je povzročil toliko gorja ...
In kaj ima s tem moje zdravje? Če boš plačal, ga boš pa dobil. Ampak samo toliko, kolikor bo denarja na tvojem računu. To je tvoja prosta izbira. V demokraciji smo in lahko izbiraš. Zdaj pa le korajžno v nove zarje, rojaki.
Dušan Kaplan, Ljubljana
