Spodaj podpisana sva bila skupaj s producentsko hišo Arsmedia leta 2017 s projektom Jugoslavija, moja dežela uspešna na razpisu Slovenskega filmskega centra (v nadaljevanju SFC) za razvoj scenarija. Na poznejšem razpisu za realizacijo smo bili dobro ocenjeni in bili uvrščeni na rezervno listo, a naposled sredstev nismo dobili. Smo bili pa zato uspešni na evropskem razpisu Ustvarjalna Evropa – Media, na katerem je naš projekt prejel kar 87 od možnih 100 točk in bil ocenjen kot projekt z izjemnim potencialom. Projekt smo nato skupaj s producentom razvijali naprej, producent je zanj navdušil več potencialnih koproducentov in verjeli smo, da nam bo na enem naslednjih razpisov na SFC uspelo, tudi zato, ker je roman v tem času na Poljskem prejel zelo ugledno nagrado angelus, ki so jo doslej med drugimi prejeli romani Olge Tokarczuk, Georgija Gospodinova in Svetlane Aleksijevič, skoraj istočasno pa je po njem nastala še druga gledališka predstava, ki je na različnih gledaliških festivalih do sedaj osvojila že okoli trideset različnih nagrad.
A naš projekt je na razpisih SFC prejemal vedno nižje ocene, pri ocenjevanju pa so se pojavljale vse večje nepravilnosti. Na razpisu decembra leta 2022 se tako komisija pri ocenjevanju ni držala pravil, ki so se jih morale številne komisije v preteklosti strogo držati, saj je dosedanje delo režiserja in finančno konstrukcijo projekta ocenila nižje kot na prejšnjih razpisih. Takrat smo se pritožili na ministrstvo za kulturo, ki se je z našo pritožbo strinjalo in pozvalo SFC, naj projekt znova oceni. A SFC je pri svoji oceni vztrajal in nam ni priznal odvzetih točk, s katerimi bi dosegli 70 točk in bili ponovno uvrščeni na rezervno listo.
Poleg nespoštovanja nepisanih pravil pa je ocenjevanje postajalo tudi vedno bolj nestrokovno. V eni od ocen projekta so nam tako očitali, da scenarij »ni zapisan v standardni scenaristični obliki«, čeravno scenarije že dvajset let pošiljamo v enaki obliki. Še več, standardna scenaristična oblika sploh ne obstaja. Prav tako smo zaradi tega, ker delamo film po uspešnem romanu, po katerem sta v Sloveniji nastali že dve gledališki predstavi, na razpisu dobili manj točk, saj naj bi s tem »zgodba in tema za širši kulturni prostor izgubili del svoje izvirnosti«.
Še veliko bolj nestrokovno pa je bilo ocenjevanje projekta na zadnjem razpisu. Tu je komisijo namreč zmotila že »Jugoslavija« v naslovu projekta, čeprav se naslovov na razpisih SFC sploh ne ocenjuje (naslov projekta namreč ni nujno tudi naslov filma). Na predstavitvi projekta smo komisiji tako morali pojasnjevati, zakaj projekt po romanu Jugoslavija, moja dežela nosi naslov Jugoslavija, moja dežela, iz te njene obsedenosti z naslovom in Jugoslavijo v njem pa je potem v oceni projekta komisija izpeljala očitek, da scenarij ne odgovori na vprašanje, čigava je Jugoslavija. Četudi to sploh ni vprašanje, ki si ga ta zgodba zastavlja.
Nadalje je komisija presodila, da film po knjižni uspešnici, nagrajeni s kresnikom in prodani v skoraj deset tisoč izvodih, »ni posebej privlačen« za slovenskega kino gledalca. Komisija je tudi presodila, da zgodba filma ni univerzalna, četudi je roman Jugoslavija, moja dežela mednarodno eden najbolj uspešnih sodobnih slovenskih romanov, preveden v dvajset jezikov, v tujini večkrat nagrajen in marsikje tudi prodajno zelo uspešen. Za nameček nam je komisija očitala še površinskost vloge Alenke, ki se v scenariju pojavi v enem samem, množičnem prizoru in v njem bolj kot ne statira. Takšna napaka žal kaže na nedopustno površnost ocenjevalcev, medtem ko očitek, da naša zgodba relativizira vojni zločin, ni zgolj nestrokoven, temveč tudi žaljiv.
Na koncu bi želela poudariti, da naju nikakor ne moti negativna ocena najinega projekta. V več kot dvajsetih letih dela na filmskem področju sva jih z različnimi projekti na različnih razpisih v Sloveniji in v tujini prejela že na desetine. Verjameva tudi, da so izbrani projekti najinih kolegic in kolegov dobri in da si zaslužijo finančno podporo. A še nikdar in nikjer doslej nisva prejela tako nestrokovnih in nespoštljivih ocen, kot sva jih prejela na zadnjih dveh razpisih SFC.
Ocenjevanje filmskih projektov seveda ne more biti scela objektivno, mora pa biti strokovno, saj gre za razdeljevanje nemajhne količine javnega denarja. In ker vodstvo SFC strokovnosti pri ocenjevanju projektov na svojih razpisih očitno ni sposobno zagotoviti, ga pozivava, naj v dobro slovenskega filma odstopi.
Aleksandar Popovski
Goran Vojnović
