Razrezana betonska džungla ali zelena Ljubljana je naslov najine brošure, ki sva jo tiskala leta 2021. Betonska džungla se širi, čedalje manj je zelene Ljubljane. Odstranjen orjaški kostanj ob Drami na Slovenski cesti z megalomansko zgradbo Šumi in uničenem ambientom ob severnih vratih antične Emone nam sporoča, da je s kostanjem ob Drami umrla tudi zelena Ljubljana. Dovoljenje za odstranitev kostanja brez sodelovanja javnosti naj bi dal Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS Lj.) s pojasnilom, da se s tem vrne »prvotna podoba SNG Drama«. Prvotno podobo Drame in trga pred njo ni motil kostanj, temveč novi Šumi, ki po velikosti daleč posega v prvotno podobo trga, oblikovno pa je tujec v ambientu Drame. Ali je novi Šumi zgrajen brez soglasja ZVKDS Lj. in ga bo treba podreti? Naloga ZVKDS je med drugim tudi, da varuje »naselbinsko dediščino«, kar obsega tudi varovanje obstoječe vegetacije, posebno pomembno v času podnebnih sprememb.
Ponovila se je tragedija prenove Opere z odstranjeno veličastno rdečo bukvijo in zabetonirano Cankarjevo ulico. Pred Dramo obljublja MOL nov nasad. Kar trideset let bo potrebno za rast nove vegetacije, seveda če obljubam MOL lahko verjamemo. Do takrat pa bomo občani trpeli v poletni vročini.
Zakaj sploh potrebujemo »posodobljeno Dramo«? Ali ne bi bilo bolje zgraditi novo Dramo nekje drugje, staro pa posodobiti brez uničenja okolice? Ali bi bilo kaj narobe s še enim gledališčem v naši prestolnici? Saj smo imeli obljubo nepremičninarja Anderliča za izgradnjo nove koncertno-operne dvorane na mestu nekdanjega Kolizeja, kot plačilo za zemljišče, nato pa je prodal zemljišče nepremičninskemu skladu Greenbay properties iz Mauriciusa. Zgradila se je »Palais in Villa Schellenburg – unikatni kulturni dragulj v središču Ljubljane«. Na koncertno-operno dvorano pa so na Ministrstvu za kulturo pozabili in se zadovoljili s fičniki, s katerimi ni mogoče kupiti niti stanovanja v prestižni stanovanjski soseski. Smešno nizka cena za obsežno zemljišče v središču mesta. Torej denar za koncertno-operno dvorano je bil na razpolago. Če bi se primaknili še milijoni, sedaj namenjeni »nadgradnji« Drame, pa bi imeli čudovito novo Dramo na prestižni lokaciji v mestu, z manjšimi adaptacijami bi imeli še staro Dramo, ohranil bi se veličastni kostanj, arheologom ne bi bilo treba vrtati v eno izmed zadnjih belih lis na zemljevidu Emone – in tako bi bodočim rodovom arheologov ostalo vsaj nekaj za razkrivanje preteklosti našega mesta.
Po toči zvoniti je prepozno. Pozivi javnosti in opozorila Martine Lipnik (Dnevnik, 26. 6. 2023) na Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju Lj. Center niso zalegli.
Pod Slovensko cesto ob Drami so ohranjena Severna emonska vrata. Ostanke cestne vpadnice v mesto je MGML – Mestni muzej prikazal v projektu iEmona, zgrajenega delno s sredstvi evropske skupnosti. iEmono so preimenovali v Chopinov podhod, ki se konča pri vhodu v garažno hišo in skozi prebito rimsko obzidje v nakupovalni center Lidl. To, kar ni uspelo vizigotskemu vladarju Alariku pred tisoč petsto leti, je s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine uspelo Lidlu v kleti pod zgradbo Šumi. V prostoru Lidlove prodajalne pa so žal pozabili na prezentacijo rimske kanalizacije, ki seveda ne spada v koncept Lidlovih prodajaln. Le kaj se dogaja z arheološko dediščino našega mesta, prestolnice Republike Slovenije? V Ljubljani se koplje vsevprek, ne samo tam, kjer je treba zavarovati arheološko območje zaradi podzemnih vodov ali posameznih zgradb. Kje je vzrok sistematičnemu uničevanju naše narodne dediščine in zelene Ljubljane?
Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana
