Predsednik vlade Robert Golob je 24. oktobra v državnem zboru napovedal redno uskladitev pokojnin v višini 4,5 odstotka. Kaj to pomeni, ne ve nihče med nami, upokojenci. To vedo samo na vladi.
Zakaj? Zato, ker naša zakonodaja pozna redno uskladitev pokojnin, ki se opravi z izplačilom pokojnin za februar, in izredne uskladitve pokojnin, ki se opravijo katerikoli drugi mesec v letu. Predčasna redna uskladitev pokojnin, kot so to poimenovali za vladno sejno mizo, je nekaj novega v naši državi in prav gotovo v nasprotju z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predsednik vlade in za njim tudi vsi ministri v vladi zaprisegli, da bodo spoštovali ustavni red, da bodo ravnali po svoji vesti in da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije, lahko govorimo o kršitvi prisege, ki so jo podali pred manj kot petimi meseci. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) je sistemski zakon in kot tak, tako kot vsi ostali zakoni, nedvomno sestavni del slovenskega ustavnega reda. Ali ni mogoče ostati pri uzakonjeni terminologiji?
Od več upokojencev sem slišal, da se bojijo, kaj bo ta nova pravniška pogruntavščina pomenila za njihove bodoče pokojnine. Izvršna veja oblasti je v naši državi že večkrat nepooblaščeno posegla v pokojninski zakon in tako kršila zakon. Tako je že pred leti kršila zakon glede izplačevanja letnega dodatka. Njegova višina je v zakonu nedvomno opredeljena, in sicer za tiste, katerih pokojnina predstavlja manj kot 55,63 odstotka od najnižje pokojninske osnove v višjem znesku, in za tiste, katerih pokojnina predstavlja več kot 55,63 % najnižje pokojninske osnove v nižjem znesku (59. člen Zpiz-2). Letos je prekršila tudi 96. člen istega zakona, ko letnega dodatka ni izplačala v sorazmernem deležu glede na doseženo pokojninsko dobo, kot je to zapovedano z zakonom. Vlada je s tem, ko je nepooblaščeno posegla v pokojninski zakon glede letnega dodatka, le-tega spremenila iz dodatka, ki je upokojencem namenjen za rekreacijo, v socialno pomoč upokojencem, čeprav za to ne obstaja nikakršna zakonska osnova. Za socialno pomoč in druge socialne transferje obstaja posebna postavka v proračunu in za nikogar, niti za upokojence, se ne sme obremenjevati pokojninske blagajne. Za upokojence z najnižjimi pokojninami je to na primer varstveni dodatek.
Iz navedenih razlogov, ki sem jih pokazal na dveh primerih, je upokojence resnično strah, kaj se bo v prihodnje dogajalo z njihovimi pokojninami. Bojijo se, da v začetku prihodnjega leta ne bo z zakonom določene redne uskladitve pokojnin in da bodo tako prikrajšani za ohranitev realne vrednosti pokojnin, kot to določa zakon. Vlada, seveda, ni pojasnila, kaj namerava s tem novim umotvorom, kot je predčasna redna uskladitev pokojnin.
Ali bomo upokojenci dobili odgovore na vprašanja, ki sta jih v našem imenu zastavila predsednik ZDUS in predsednica Sindikata upokojencev Slovenije? Videli bomo, ko bo vlada predstavila interventni zakon, ki naj bi ga obravnavala v četrtek, 27. 10. 2022. Bojim pa se, da bomo upokojenci tudi tokrat, ko ima izvršno oblast tako imenovana leva sredina, prevarani, kot smo bili, ko so nas prikrajšali za eno leto pri rednem usklajevanju pokojnin, pa še nekaj primerov bi lahko navedel. Nedvomno se je odnos vlade do upokojencev pokazal tudi na zadnjih predsedniških volitvah, ko je pogorel njihov kandidat in se ni uvrstil v drugi krog, kot je to pričakovala vladna koalicija. Zato, draga vlada, ne igrajte se z upokojenci! To se vam lahko maščuje, če ne prej, na prihodnjih državnozborskih volitvah.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
