Dnevnik je poročal (3. 9. 2022), da je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan podpisala pogodbo za zgraditev moškega zapora v Dobrunjah za 388 zapornikov za ceno 73 milijonov evrov (cena ene postelje 188.144 evrov). Dnevnik je 3. 2. 2024 v rubriki N. N. zapisal, da so pri nakupu sodne stavbe z davkoplačevalskim denarjem ravnali kot »svinja z mehom«, a da »Litijska premore še nov ljubljanski zapor, kjer je investitor ministrstvo za pravosodje in bo šlo za novo zaporsko palačo desetkrat toliko denarja kot za sodno stavbo, in če so fantje iz naveze SDS-SD že pri majhni sodni palači obračali pravosodno ministrico, se lahko samo vprašamo, kaj so ji počeli pri desetkratnem znesku«. Dnevnik je poročal tudi (12. 2. 2024, Miha Turk), da je »ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan odredila revizijo izvajanja pogodbe o gradnji zapora v Dobrunjah zaradi domnevnih nepravilnosti«, potem pa je 15. 3. poročal, da »napovedane revizije gradnje zapora ni« in je po sklepu nove ministrice tudi ne bo.
Utemeljenost sedanje revizije potrjujejo številne nepravilnosti, ki jih je v preteklih letih ugotovilo računsko sodišče Republike Slovenije (poročilo z dne 16. 7. 2009 in 25. 7. 2012) na ministrstvu za pravosodje RS (v nadaljevanju MP) in na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju Uprava) pri reševanju prostorske problematike slovenskih zaporov. Uprava ni ustrezno načrtovala in izvajala projekta prenove in dozidave zapora na Dobu (povečanje zaprtega dela zapora z 233 na 520 mest), saj je bila leta 2004 načrtovana vrednost projekta 6,1 milijona evrov, leta 2006 je narasla na 18,0 milijona in leta 2010 na 86,7 milijona evrov. MP in Uprava nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike v zaporih, saj je bil zapor na Dobu, kljub povečanju kapacitet za 189 postelj na 559 mest, 31. 12. 2022 s 598 obsojenci še vedno prezaseden (107,0 %). Vsi slovenski zapori s kapaciteto 1283 mest so imeli 4. 5. 2020 zasedbo 1061 (82,7 %), 18. 3. 2024 pa so imeli ob kapaciteti 1299 mest zasedbo 1816 (139,6 %). To pomeni, da tudi če bi bil danes namesto zapora v Ljubljani (135 mest) zgrajen nov zapor s 388 mesti, bi bili zapori s skupno novo kapaciteto 1551 mest ob zasedbi 1816 (117,1 %) oseb še vedno prezasedeni za 265 mest.
Vzroke sedanje prezasedenosti in kako jo zmanjšati, mora ugotoviti Uprava, sicer mora že danes začeti graditi še en nov zapor za 265 zapornikov, in ko bo ta zgrajen, bo treba (po izkušnjah drugih držav) ob sedanji zakonodaji in kaznovalni politiki sodišč še vedno graditi nove zapore. Današnji izgovori na strožjo zakonodajo o migrantih so brez osnove, saj bi bilo moralo MP že ob sprejemanju zakonodaje opozoriti poslance, da bodo zapori prenapolnjeni in da naj ti že ob sprejemu zakonodaje zagotovijo denar za še en nov zapor.
Zasedba zaporov se je od leta 2020 do 2024 povečala za 755 (71,2 %) oseb, to povečanje pa ni povezano s porastom kriminalitete in ne s številom obsojenih oseb na zaporno kazen.
Računsko sodišče je ugotovilo negospodarno porabo proračunskega denarja pri prenovi in dozidavi zapora na Dobu. Ker MP in Uprava doslej nista bila uspešna pri načrtovanju in izvajanju investicij in reševanju prostorske stiske v zaporih, je malo verjetno, da bo prostorsko stisko dolgoročno in dokončno rešila tudi draga novogradnja ljubljanskega zapora.
Franc Brinc, Ljubljana
